Naloga te komisije je, da potem ko je državni zbor sprožil postopek za omenjeno spremembo pretekli teden, priprava predloga ustavnega zakona, ki bo razmejil financiranje javnega in zasebnega šolstva iz javnih sredstev, a kot rečeno - po trenutnih neuradnih informacijah - bo omenjeni poskus, ki je v delu javnosti naletel na izjemno negativen odziv, obtičal na komisiji.

Zagovorniki spremembe ustave na področju financiranja zasebnih osnovnih šol so obtičali pri vprašanju: kako naprej. Najprej dopolnitev ustave, nato sprejetje vladne novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, prek katere ta želi uresničiti odločbo ustavnega sodišča o financiranju zasebnih osnovnih šol iz javnih sredstev. To novelo ima namreč danes na dnevnem redu pristojni parlamentarni odbor. Peljati sočasno oba postopka?

Ko smo pri predstavnikih vladne koalicije iskali odgovor na omenjena vprašanja, smo neuradno izvedeli: sprememba ustave v zvezi s financiranjem zasebnih osnovnih šol naj ne bi imela zagotovljene dvetretjinske podpore med člani ustavne komisije. Zmanjkal naj bi en glas. Neuradno glas poslanca Laszla Göncza, ki prvič na komisiji ni glasoval, na seji zbora pa se je vzdržal.

Če ta informacija drži, se bo postopek za spremembo ustave ustavil na ustavni komisiji. Poslovnik državnega zbora namreč določa, da ustavna komisija sprejme predlog ustavnega zakona z dvetretjinsko večino glasov vseh članov. Sprejetje ustavnega zakona na komisiji pa je pogoj, da državni zbor dokončno odloča o spremembi ustave.

100-odstotno financiranje na odboru
Odbor DZ za izobraževanje tudi danes ni sprejel odločitve o noveli zakona o financiranju izobraževanja, s katero bi uresničili ustavno odločbo o 100-odstotnem financiranju javnih programov v zasebnih osnovnih šolah. V SMC podpirajo dopolnilo DeSUS, po katerem bi obvezen del javnega programa financirali 100-odstotno, razširjenega pa nič odstotno.