Slovenija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 41 glasov Ocenite to novico!
false
Ko gredo starši narazen, bi se morali vsi ukvarjati predvsem z blaginjo otroka, meni Ivančič. Foto: Reuters
Sodniško kladivo
V večini primerov skrbništvo nad otrokom dobijo matere. V društvu DOOR so prepričani, da neupravičeno. Foto: BoBo
       Skrb za otroka je najprej dolžnost in naj se pomaga staršu, ki tega ne razume, namesto da se danes preganjajo očetje, ki si to želijo.       
 Iztok Ivančič
Komisija za preprečevanje korupcije
Prakso CSD-jev je pod drobnogled že jemal tudi KPK. Foto: BoBo
false
Urad varuha človekovih pravic je šel v delni pregled sodne prakse, a dokončnih sklepov niso potegnili. Foto: BoBo
       V našem društvu se zavzemamo za to, da bi otroci tudi po ločitvi imeli uravnotežene stike. Kako pridemo do tega, se lahko pogovarjamo, a naše izhodišče je, da je skupno starševstvo ob ločitvi samodejno.       
 Iztok Ivančič

Dodaj v

"Ni je hujše stvari, kot če ti vzamejo otroka"

Očetje menijo, da se jim dogaja krivica
26. februar 2016 ob 06:36,
zadnji poseg: 26. februar 2016 ob 10:36
Ljubljana - MMC RTV SLO

V društvu DOOR opozarjajo, da so pri dodeljevanju skrbništva očetje v posameznih primerih neupravičeno diskriminirani, pri čemer izpostavljajo tudi posamezna sistemska odstopanja. Do določene mere jim pri tem pritrjujejo tudi uradni podatki.

Po besedah Iztoka Ivančiča, predsednika društva DOOR, je že v osnovi zelo težko dobiti podatke, kolikšen delež skrbništva otrok dobijo očetje in je o tem npr. mogoče sklepati zgolj posredno, prek podatkov ministrstva za delo. Ti namreč razkrivajo, da so od 66.641 plačanih preživnin očetje zavezanci za plačevanje v 58.393 primerih, matere pa v 6.616 primerih.

Za točno analizo, kako je skrbništvo v posameznih primerih dodeljeno, bi bilo tako treba pogledati posamezne sodne odločbe in odločitve v njih, so nam pojasnili na vrhovnem sodišču, saj posebne sodne statistike na temo dodeljevanja starševstva ne vodijo (str. 85).

Ni preprostega odgovora
Na uradu varuha človekovih pravic so se tega podviga, prav zaradi očitkov o privilegiranem obravnavanju mater, v omejenem obsegu lotili lani. V pregled so vzeli 147 od 989 odločb oddelka za družinsko sodstvo ljubljanskega okrožnega sodišča iz leta 2014 in iz njih ustvarili dva vzorca – "splošnega in "konfliktnega" (več podatkov je na voljo na priloženi povezavi).

Iz njihovih ugotovitev splošnega vzorca izhaja, da se starši v veliki večini primerov o starševstvu dogovorijo sami in sodišče le v petih odstotkih primerov odloči namesto njih. Pri bolj "konfliktnem" vzorcu pa je sodišče moralo odločiti v 31 odstotkih primerov.

Vseeno, od vseh pregledanih spisov (147) so očetje dali le 28 zahtevkov (manj kot petina), da se otrok zaupa v varstvo in vzgojo njim (eden je pozneje umaknil zahtevek), v 23 primerih od teh pa je med starši prišlo do spora glede varstva in vzgoje. Od teh je v osmih primerih sodišče otroka določilo očetu, v dveh primerih je s sodno poravnavo otroka prav tako dobil oče, v dveh primerih je odločila sodba, ko je bil otrok zaupan enkrat materi in enkrat očetu, v enem primeru pa je sodba vsakemu od staršev zaupala enega otroka, s čimer je v celoti ugodilo očetovemu zahtevku.

V končnem izkupičku je bilo varstvo otrok sicer res veliko večkrat zaupano materam, precej je tudi skupnega skrbništva, a je res, da so očetje precej manjkrat tudi zahtevali izključno skrbništvo. Prav tako je vzorec dokaj majhen in ne da dejanskega vpogleda, vseeno pa pokaže, da so zadeve pri dodeljevanju skrbništva velikokrat zapletene.

Z očitki o pristranskosti vztrajajo
A v DOOR-u so vseeno prepričani, da se jim na sodiščih dela krivica in da je očetovstvo še vedno neuravnoteženo dodeljeno oz. daleč od polovice, kolikor bi moralo biti, da bi odpadel dvom o nepristranskosti sodišč, je pojasnil Ivančič. "Dodelitev je narejena tako zato, ne ker bi bila v korist otroka, ampak ker ženske tako hočejo. Zakon bi moral ščititi predvsem otroka, in ne ženske," je prepričan.

S tem se je navezal na izjavo sodnice Irme Kirin v Polnočnem klubu, da skupno starševstvo pri nas, v nasprotju s tujino, ni pravilo in je mogoče le ob strinjanju obeh staršev. "In žal opažamo, da se matere s tem ne strinjajo rade," je poudarila. In to je njihov osnovni cilj, sprememba zakonodaje na tem področju, je zatrdil Ivančič.

"V našem društvu se zavzemamo za to, da bi otroci tudi po ločitvi imeli uravnotežene stike. Kako pridemo do tega, se lahko pogovarjamo, a naše izhodišče je, da je skupno starševstvo ob ločitvi samodejno," je stališče DOOR-a pojasnil Ivančič. "Staršem pa, ki niso sposobni prepoznati koristi otrok, ki iz tega izhaja, se pomaga. Sodišča bi morala imeti zakonsko podlago, da takšne starše napoti na ustrezen strokovni program. Skrb za otroka je predvsem dolžnost in naj se pomaga staršu, ki tega ne razume, namesto da danes preganjajo očete, ki si to želijo.

Tudi za sodišča meni, bi bilo"apriori"skupno skrbništvo razbremenitev, saj bi se to prekinilo le v izrednih primerih. "Zdaj pa, ko mati otroka želi skrbništvo in se oče s tem ne strinja, mati lahko vseeno relativno enostavno pride do skrbništva, tudi zaradi sodne prakse, ki je njej v korist," je dodal.

Komu stanje najbolj koristi?
Tu v zgodbo, dodaja, vstopijo še odvetniki, "ki s procesnimi postopki podpirajo lažne ovadbe proti partnerju". "Tudi meni so bili otroci zakonito ugrabljeni na podlagi lažne ovadbe. Nato sem bil s prirejenimi podatki in naročenim pričanjem celo pogojno obsojen nasilništva zoper ženo. V veliki večini primerov gre za zlorabo inštituta prijav nasilništva. Prva stopnja je nasilništvo zoper mater, naslednja stopnja je nasilništvo nad otroki, in če to ni dovolj, je tu zelo prikladna zadeva obtožba zaradi pedofilije," je zatrdil. In to postopke razvleče na več let, iz česar pa odvetniki ustvarjajo lepe denarce, je opozoril.

Kritičen je bil tudi do izvedenskih mnenj, ki so po njegovem mnenju in mnenju članov društva, v pomembnem deležu katastrofalna: "V nekaterih primerih gre celo za mnenja 'kopi-pejst'. V svojem spisu sem, recimo, našel podatke iz ene druge zadeve." Na drugi strani pa majhno število izvedencev omogoča velike zaslužke, kar je vsaj neetično, je ugotovil.

Prakso pregledal tudi KPK
Svojo vlogo igrajo tudi centri za socialno delo (CSD). "Centri v pogovorih, izključno s starši, ugotavljajo, kdo je primernejši za starševstvo, če to zahteva sodišče. V mnogih primerih na DOOR-u ugotavljamo nestrokovno delo CSD-jev. V mojem mnenju so na primer napisali, da sta si otroka želela oditi z materjo. Kar absolutno ni res, saj se z otrokoma nihče v okviru tega postopka sploh ni pogovarjal. Kdo bo prevzel odgovornost zaradi občutka krivde, ko bosta otroka izvedela, da naj bi bilo ravno njuno mnenje povod za odtujitev od očeta. Strokovno in procesno napako je v tem mnenju potrdila tudi socialna inšpekcija, a šele po večletnih dokazovanjih. Kar sedem let sem potreboval, da sem od socialne inšpekcije dobil potrdilo, da je bil postopek napačno voden. Zgodilo pa se ni nič. Podpisnik tega mnenja, Jani Bras, je iz CSD-ja že odšel, a je sopodpisnik tega mnenja, Marjan Vončina, še vedno direktor CSD-ja Moste in na ta način onemogoča rešitev našega primera v korist otrok. To mnenje pa je kontaminiralo tudi celoten sodni postopek, izvedensko mnenje in tudi samo sodniško odločitev, ki na podlagi napačnih dokumentov ne more biti drugačna kot napačna," je razkril svojo izkušnjo*.

Pri tem je izpostavil še načelno mnenje Protikorupcijske komisije (KPK) št. 164 iz leta 2009, v katerem je ugotavljala, da "ravnanje uradnih oseb centrov za socialno delo, ki pri opravljanju strokovnih nalog za ureditev izvrševanja roditeljske pravice in stikov z otroki s pristransko obravnavo enemu od staršev omogočijo neupravičeno prednost v nadaljnjih postopkih, ustreza definiciji korupcije", prav tako vsako nekritično sledenje tem ugotovitvam s strani upravnih in pravosodnih organov.

V zvezi s tem smo se obrnili tudi na KPK, kjer so v odgovoru zapisali: "Komisija je z omenjenim načelnim mnenjem zaključila zadevo, v kateri je obravnavala več prijav, povezanih z delom centrov za socialno delo ter upravnih in pravosodnih organov pri urejanju izvrševanja roditeljske pravice in otrokovih pravic. Kot je zapisano že v tem mnenju, je komisija izrazila pričakovanje, da bodo rešitve v okviru svojih pristojnosti in zmožnosti poiskali Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za pravosodje, sodišča, sodni svet in odvetniška zbornica. Prav zato ker so drugi organi primarno pristojni za urejanje tega vprašanja, se komisija s tem ni več ukvarjala."

Čeprav naj bi prišlo do koordinacijskega sestanka med več resorji, pa so nam na ministrstvu za delo (MDDSZ) povedali, da takšnega sestanka ni bilo. Na vprašanje, ali morda to, da 90 odstotkov preživnin plačujejo očetje, zanje predstavlja težavo, so zapisali, da "odločitvi o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo sledi odločitev o obveznosti preživljanja, zato z vidika določitve preživnin ni mogoče govoriti o sistemski anomaliji".

Na očitke o pomanjkanju zunanjih mehanizmov nadzora nad CSD-ji pa so zgolj navedli trenutno ureditev in dodali, da posameznik lahko vloži ugovor v primeru nezadovoljstva. Prav tako ne razmišljajo, da bi zakonodajo spremenili na način, ki ga predlagajo v društvu DOOR, se pravi, da bi bilo skupno starševstvo avtomatizem. Poudarjajo namreč, da "veljavna zakonodaja omogoča, da imata oba starša varstvo in vzgojo otrok in predvsem spodbuja, da se starša o tem sporazumeta".

Ob tem je Ivančič dodal, da so MDDSZ-ju pisali, a niso dobili odgovora. Hkrati se je dotaknil še preživnin in poudaril, da so se sestali z varuhom človekovih pravic, kjer so se strinjali, da to lahko pomeni sredstvo pritiska na enega od partnerjev. "Veste, ko se starša ločujeta, to nista sovražnika, to sta človeka v stiski. Ni pomembno, ali gre za očeta ali mamo, ni je hujše stvari, kot če ti vzamejo otroka," je sklenil najin pogovor.


*Opomba uredništva: V članku smo želeli predstaviti stališče civilnodružbene skupine do morebitne sistemske anomalije in ne predstaviti zgolj enoplastne osebne zgodbe ene izmed strank v sodnih postopkih. V uredništvo smo namreč prejeli tudi elektronsko pošto Ivančičeve nekdanje žene, v kateri predstavlja svojo zgodbo skrbništva njunih otrok, ki pa je diametralno nasprotna Ivančičevi in zanika številne njegove trditve.

Andrej Čebokli
Prijavi napako
Komentarji
Guliarth
# 26.02.2016 ob 06:46
Za dodelitev skrbništva predlagam dva sodnika, žensko in moškega. Ne pa da sodijo samo ženske in povrhu še feministke, v teh primerih otrok potegne kratko.
AndY1
# 26.02.2016 ob 07:46
In ker se že vnaprej ve, da v primeru razveze skoraj 100% dobija otroka ženske, si že v samem odnosu vedno v podrejenem položaju, češ: 'Ti bom pa odpeljala otroka'.
Vem, ker je to moja mama redno prakticirala na mojem očetu.

Ampak take mame - vedite, da otroci to vidimo in si zapomnimo to za celo življenje.
Hijena
# 26.02.2016 ob 07:38
Vsak primer bi morali preučiti posebej, ne pa da je v veljavi precedens, da je mama vedno najboljši starš. Ni res, v veliko primerih je oče tisti, ki bolj skrbi za otroke!!!
AM
# 26.02.2016 ob 07:56
"In to postopke razvleče na več let, iz česar pa odvetniki ustvarjajo lepe denarce, je opozoril."

Končno je nekdo v družbi spregovoril o tem !
Polymath
# 26.02.2016 ob 07:51
Moja znanka je dobila skrbništvo nad otrokom, bolj kot ne, avtomatsko, ker je njegova mama, med tem, ko je ona brez službe, vsak dan se ga naliva v gostilni in uživa na račun socialne, pa oče otroka pridno dela vsak dan, ima svojo hišo itd, skrbništva pa ne dobi. Zanimiv je ta naš pravosodni sistem.

AM, se strinjam. Vsak otrok ima rad oba starša, še posebej preden vstopi v puberteto. Če ima oba starša v stiku, zraven tega pa, da se še oba razumeta, pa ni lepšega za otroka, tudi boljše gleda na svet okoli sebe.
glasrazuma
# 26.02.2016 ob 07:40
Sem feministka. Mislim, da bi moralo vec ocetov dobit skrbnistvo. Prosim, ocetje, zacnite vlagat zahtevke. Ce jih vlozite v samo 20% primerov, bo tezje doseci potrebno ravnovesje v druzbeni skrbi za otroke.
Serpente
# 26.02.2016 ob 08:27
Strokovno in procesno napako je v tem mnenju potrdila tudi socialna inšpekcija, a šele po večletnih dokazovanjih. Kar sedem let sem potreboval, da sem od socialne inšpekcije dobil potrdilo, da je bil postopek napačno voden.

Menim, da ta stavek pove vse. Ce inspekcija potrebuje 7 let, da ugotovi procesno napako, jo, kot tako, ne potrebujemo!
AM
# 26.02.2016 ob 07:46
Menim, da bi sodišče moralo najprej poizkusiti najti možnost skupnega skrbništva. Poznam kar nekaj parov, ki so se odločili za takšno varianto, pa vsaj kolikor vidim, so otroci zelo zadovoljni.
jozu
# 26.02.2016 ob 07:50
bil je podatek da ko se starša ločujete in se začne vojna za otroke je porast prijav z strani mater v zvezi z spolnim nadlegovanjem očetov nad otroki ogromno kajti tako je očete najhitreje očrniti,prizadeti in jim naložiti težko breme dokazovanja resnice,dokazovanja ki traja mesece in leta,ker ustanove ki bi naj za to poskrbele v samem startu podprejo mater in le težko verjamejo ( poslušajo ) očete.
glasrazuma
# 26.02.2016 ob 08:08
Apriori dodeljevanje otrok zenskam ni skladno s feminizmom, vem, da vecina tega ne bo dojela :).
čofotalček
# 26.02.2016 ob 07:04
V glavah pa še vedno odmeva nakaj takega:
"Kako si soloh drzne oče odtrgati otroka iz objema svoje ljubeče matere, saj vendar nima te pavice. Na vsakega, ki si to drzne je treba kazati s prstom in vanj bulit, ko ga srečamo na ulici".
AM
# 26.02.2016 ob 08:01
"Prav tako ne razmišljajo, da bi zakonodajo spremenili na način, ki ga predlagajo v društvu DOOR, se pravi, da bi bilo skupno starševstvo avtomatizem. "

Če se bo kje pojavil nov predlog zakona, kjer bi bilo skupno starševstvo avtomatizem ga takoj podpišem.
Žeže
# 26.02.2016 ob 09:46
Jaz morem reči, da se zavedam, da imam srečo glede tega. Z bivšo imava deljeno skrbništvo po dogovoru, brez kakrsnihkoli omejitev, zamer, ljubosumja, tudi njen sedanji partner je super dečko, tudi z mojim sinom se odlicno razumeta, tudi skupaj se družimo, če pride to tega, da je doma, ko pridem po sina. Pač ob razhodu sva uporabila in sva se dogovorila za zdrav razum, da se ne bova nikol grdo gledala in kregala ze zaradi sina ne, saj bova na nek nacin do konca zivljenja nekak na vezi s to bivso. Res pa je, da sva nehala popolnoma sporazmno, brez prevar al laži, morda bi bilo v tem primeru drugače.....
resnica58
# 26.02.2016 ob 09:37
Spoštovani"Samogledam", popolnoma se strinjam z vašo izvajo, kajti jaz sem ena tistih babic, ki doživlja prav to, kar ste napisali. Zelo težko je gledati moji dve vnukinji, kako trpita, ker ne oče in ne mati ne znata uporabljati zdravega razuma in si sta polna sovraštva eden do drugega. Moj zet je komaj dobil pred 8 meseci skrbništvo za enega otroka,saj si je moja najstarejša vnukinja (sedaj je stara 17 let) to sama želela, saj je dobesedno pobegnila od svoje mame že pri 15 letih. Druga vnukinja (stara je 12 let), pa živi pri materi, vendar ima sprane možgane in sme le občasno priti k očetu.Še to, moja hči svoje prvorojenega otroka ni videla že dve leti in se ji je dobesedno odpovedala.....Najbolj pa trpita moja dva sončka,.....meni je že razum odpovedal. Otroci niso ne krivi ne dolži, da morajo to prenašati, posledice na mojih dveh vnukinjah se pa že kažejo v obliki psihičnih in fizičnih motnjah.... Žalostno...zelo žalostno!!!
slovenkaaaa
# 26.02.2016 ob 14:16
Sicer pa - morda ne bi bilo slabo, da imamo v srednji šoli 4 letni obvezni predmet iz odnosov, kako se živi v skupini, v družini, kako pridejo krize, kako iti čez njih, kako se pogovarjati, kako se truditi, kako se obnašati... če se že učimo o Newtnovih zakonih in benzenovih formulah... in bi bilo morda manj alkoholizma, ločitev itd. Ampak verjetno nimamo dovolj primernih ljudi, ki bi lahko učili tovrstni predmet.
karambo
# 26.02.2016 ob 13:16
samogledam
Jaz bi po razvezi vsakemu paru odvzel otroke za tri leta,da se situacija umiri in stabilizira in jih predal starim staršem v varstvo šele po treh letih bi sodišče otroka vprašalo, pri kom želi živet.


Ko že misliš, da si na tem forumu prebral vse nebuloze, te vedno znova kdo preseneti... Otroku vzeti starše za 3 (TRI) leta... Torej bo otrok, ki je v prvem razredu šele v četrtem prišel domov. Eno letni otrok bo v najbolj kritičnem obdobju razvoja šele pri štirih prišel nazaj k staršem. In najhuje je, da komentar dobi 6 glasov ZA in 0 glasov PROTI. Verjetno so posamezni primeri res takšni, da bi to morda bilo bolje, ampak vseeno. Je za otroka v kateremkoli primeru lahko boljše, da je brez OBEH staršev 3 leta?
Dori
# 26.02.2016 ob 11:26
Je pa tudi pogost primer, ko oce pred locitvijo ni skoraj nic z druzino, daje prednost svoji druzbi in je mama vse popoldneve, še med pocitnicami in vikendi sama z otroki, ko grejo narazen, se pa ti ocetje, kot tigri grebejo za otroke.. Kje so bili pa prej? Ajejej, ce bi bili z druzino, bi se tudi z mamico bolje razumela. Poznam nekaj takih..
daryankoff
# 26.02.2016 ob 09:22
Mnogi imajo prehitro otroke, pa sploh ne vejo še ali spadajo skupaj ali ne. Poznam kar nekaj mladih parov z majhnimi otroki, ki so šli narazen, kaj jim tega treba.
Na žalost imajo nekateri otroke tudi zato, da probajo utrdit in izboljšat slabo zvezo ampak to se skoraj nikoli dobro ne obnese.
glasrazuma
# 26.02.2016 ob 08:12
In krivica se ne dogaja samo ocetom, dogaja se tudi otrokom, posledicno pa trpi druzbeni napredek. Ocetje, zacnite se boriti za svoje pravice, lepo prosim, res.
Binder Dandet
# 26.02.2016 ob 09:56
Jaz bi kot mladi oče pripomnil, da je mati pomembnejša od očeta v najzgodnejšem obdobju. V času dojenja. Kasneje se po moje vlogi izenačita po pomembnosti.

Kot otrok ločenih staršev pa vprašam, kje podpisat, da je skupno skrbništvo avtomatizem?

Sam sem imel sila neobičajen sistem, kjer sem en dan pri enem živel in drug dan pri drugem in vsa okolica se je čudila. Ampak imel sem oba starša in ju še danes imam. Mnogi vrstniki, ki so živeli le pri enem, običajno materi, pa niso imeli z drugim, običajno očetom, zglednega odnosa. In moja dva, čeprav sta se leta zarad premoženja tožarila, sta vedno skupaj stopila, ko je šlo za vzgojo. Čeprav se nista marala, pa smo se v primeru kakšnih večjih felerjev iz moje strani vsedli skupaj in predebatirali (v puberteti).
nemoremsespomnit
# 26.02.2016 ob 09:52
@Žeže

Nimata sreče, kot pišeš. Imata nekaj več: zdrav razum. Bravo!
gesan
# 26.02.2016 ob 08:46
Urad varuha človekovih pravic je šel v delni pregled sodne prakse, a dokončnih sklepov niso potegnili.
...................................
Niti nisem pričakoval!
To je oseba, ki vedno počaka dovolj dolgo, da se potem postavi na tisto stran, ki se njej osebno najbolj izplača.

Tako je tudi prišla do tega položaja!

ZA druge ljudi imajo skrb ljudje, ki se ne lišpajo!
Ali, ljudje, ki se lišpajo skrbijo predvsem za svoj ugled in izgled!
samogledam
# 26.02.2016 ob 08:23
Kolikor jaz poznam problematiko mladih družin z otroki iz svoje okolice, še najbolj trpijo babice, dedki in vnučki in vnukinje. Zelo veliko Slovenskih družin je v katerih skrb prevzamejo stari starši. Mnogi vnučki se zatekajo v objem babicam in dedkom ki z ljubeznijo varujejo otroke ped prepiri, alkoholom, kričanjem in klofutami med starši. V skoraj vseh primereih ob razvezi starša izgubita razsodnost, napetosti čuti vsak otrok zato nobeden od njiju ni primeren za skrbnika, morda po treh letih, ko se strasti malo poležejo... Jaz bi po razvezi vsakemu paru odvzel otroke za tri leta,da se situacija umiri in stabilizira in jih predal starim staršem v varstvo šele po treh letih bi sodišče otroka vprašalo, pri kom želi živet. Konec koncev se stiki ne prekinejo, tu so še vikendi, počitnice in ni strahov za odtujitev. Odnose mora vsak sam gradit z otrokom in to ne z uradno prisilo. Otroka lahko zaščitijo le stari starši ki poznajo vso situacijo zelo dobro.
oliva
# 26.02.2016 ob 11:30
Premalo se gleda na otroka.
Že naslov na to namiguje ("Ni je hujše stvari, kot če ti vzamejo otroka"); žrtev je oče (če ni mati), ne pa otrok.
Najhujše je, če/ko otrok nima staršev (iz tega ali onega razloga).
Oba starša se morata trudit za dobrobit otroka, ne sebe.

Deljeno skrbništvo ni najhujša opcija oz. je morda najboljša za vse, saj ima tako otrok oba starša in oba starša otroka oz. stik z njim.
Zelo pomembno je, da ima oba in ljubezen obeh, tudi če ne živita več skupaj.
Kajti slabo je tudi to, da na vsak način skušata partnerja ostati skupaj kao zaradi otroka, ampak ne gre in ne gre. V tem primeru otrok bolj trpi.

@Žeže, bravo, tako se postopa oz. razumni starši. :)

Super da se o tem več govori in piše, upam da se bo končno uredilo oz. bodo postali ti postopki bolj življenjski, predvsem pa hitrejši, saj medtem, ko se ureja vse to, del življenja otroku (in staršema) nekvalitetno polzi mimo.

Prehitro in preveč lahkotno se tudi mnogi odločajo za otroka in/ali, kot je nekdo že napisal, želijo z otrokom zaflikat, popravit, sanirat zvezo (to je sicer večkrat primer pri drugem otroku ali tretjem - to je sploh nespametno: da nimaš kvalitetnega odnosa oz. pravega partnerja, pa vseeno delaš otroke, še več otrok, ki jim morda ne boš mogel nuditi optimalnega in zdravega razvoja).

*ps:
so pa vedno tri zgodbe oz. mati, oče in otrok.
Vse je treba poznat.
Tudi tule ste morda mnogi spregledali pripis.
zzivanov
# 26.02.2016 ob 10:47
Je se ena hujsa stvar,ce otroku vzames otrostvo s starsi.
su
# 26.02.2016 ob 09:28
@teychy127

Tako je, nesorazmerje med skrbništvom žensk in moških
ob ločitvi nima nobene veze s feminizmom, ampak je,
kako ironično, posledica globoko zasidranih patriarhalnih
vzorcev!

Pri parih, kjer za časa zveze res velja enakopraven
odnos tudi na področju skrbi za otroke, je ob ločitvi deljeno
skrbništvo nekaj najbolj samoumevnega. Nasprotno pa tam,
kjer ženska v družini še vedno prevzema (ali pa vsaj velja,
da bi mogla prevzemati!) levji delež skrbi za otroke, logično
ob ločitvi ostane tista, na katero je otrok najbolj navezan
in je ključna oseba, ki zanj skrbi in ga vzgaja (oziroma
se domneva, da naj bi bilo tako!). Mnogim moškim to v času
zveze zelo prija, ker so razbremenjeni, ob ločitvi pa se zavejo
dvoreznega meča. V ta paket patriarhalnosti sodi tudi
domneva, da mora bit z žensko, ki ne dobi skrbništva, nekaj zelo
narobe in krog boja za prevlado je sklenjen.
juk
# 26.02.2016 ob 07:56
Kako je že rekel Cerar za profesorje, kaj si drznejo drugače razmišljat, kar reče centrala to velja.
slovenkaaaa
# 26.02.2016 ob 14:11
Je pa tudi pogost primer, ko oce pred locitvijo ni skoraj nic z druzino, daje prednost svoji druzbi in je mama vse popoldneve, še med pocitnicami in vikendi sama z otroki, ko grejo narazen, se pa ti ocetje, kot tigri grebejo za otroke.. Kje so bili pa prej? Ajejej, ce bi bili z druzino, bi se tudi z mamico bolje razumela. Poznam nekaj takih../

Tudi jaz... ker gre za moške, ki živijo za dokazovanje navzven, take, ki morajo zmagati, da kolegom pokažejo, da je ženska kuzla in so zato dobili otroke... ne, ker bi jim bilo do otrok bolj kot do prijateljev in službe.
galoper
# 26.02.2016 ob 10:42
Vsak primer je drugačen. Poglobljeno strokvno analitično delo bi zmanjšalo število negodovanj. Pozornost ne bi smela biti usmerjena v ustrznost prelaganja dokumentov ampak v vsebino živlenja.
nemoremsespomnit
# 26.02.2016 ob 09:45
Sama ločitev staršev je za otroka stresna, to je dejstvo. In to je čas, ko bi morala starša kljub osebnim nesoglasjem vso pozornost usmerit za blaženje in omilitev tega otroškega stresa. Vendar praviloma ne. Ločitev je za večino stanje, ko (tudi in predvsem s pomočjo CSD) nastopi priložnost za nagajanje, žlehtnobo, maščevanja...in ker pri takšnih osebah kronično primanjkuje zdrave pameti, se vsa ta dodatna bremena nalagajo predvsem na otroka. In ravno tukaj zataji CSD, ki takšnih anomalij ne rešuje in odpravlja, prej nasprotno, s svojimi odločitvami s pozicije moči velikokrat prilivajo olje na ogenj. Kar je nizkotno, podlo in nerazumljivo, kajti, "igrajo" se z živimi bitji, ne s šahovskimi figurami.
samogledam
# 26.02.2016 ob 09:37
po komentarjih sodeč je res bolje da nehate Slovenci delat in rojevat otroke, kupite raje psa, ker ima ta krajšo življensko dobo,pa še samega lahko vedno pustite ves dan in noč doma, ne bo nikomur povedal.
glasrazuma
# 26.02.2016 ob 09:06
Gotovo je veliko nesramnih feministk pa tudi veliko prijaznih. To, da nekatere zenske prikrajsujejo otroke in ocete zaradi mascevanja moskim je najmanj osebnostna motnja ce ne celo zloba. Ni pa to feminizem.
glasrazuma
# 26.02.2016 ob 09:41
Daedalus, "feministke", ki jih opisujes, so mogoce najbolj glasne, ampak vsaj po mojih izkusnjah niso v vecini. No, vsaj meni je uspelo videti mimo njih in poiskati tiste prave, ki so normalne, dobre zenske (ne govorim, da so popolne, kdo pa je), tako da se med njimi dokaj dobro pocutim. Ampak pustimo notranje probleme feministicnega gibanja, dajmo se raje skoncentrirat na obravnavani problem, ki je res velik.
gesan
# 26.02.2016 ob 09:11
glasrazuma
# 26.02.2016 ob 09:06
...............................
Se strinjam, če ne bi "feminizem" zlorabljale prav osebe z motnjami, ki jih opisuješ.
gesan
# 26.02.2016 ob 09:04
Otrok ni pravica!
Otrok je življenje, ki ima pravico, da živi tako, da ne bo prikrajšan ne za mamo, ne za očeta, ne za stare starše...

Človek, ki živi v prepričanju, da je otrok njegova pravica, je bolano bitje, ki bo svojo pravico tako ali drugače zlorabljal!
Fleaa
# 26.02.2016 ob 08:29
zakaj tukaj ne vrtite tistega oglasa......
http://www.uravnotezenost.si/

Okolica od žensk in moških v vseh obdobjih življenja velikokrat pričakuje točno določeno obnašanje z 'utemeljitvami', da je 'tako pač vedno bilo', 'da so ženske bolj primerne za gospodinjenje', 'da so moški boljši vodje', 'da se punčke ne igrajo z avtomobilčki', 'da pravi moški ne jočejo' itd. Gre za trdovratne in zakoreninjene predstave, kaj je bolj primerno za en in kaj za drugi spol. Zaradi teh, stereotipnih, pričakovanj mnogo ljudi ne udejanji vseh svojih potencialov, saj odstopanje od družbenih pričakovanj ni zaželeno. Deklica, ki bi želela postati avtomehaničarka, mora tako premagati veliko več ovir kakor deček, ki sanja o istem poklicu. In obratno – fant, ki želi postati vzgojitelj, se srečuje z veliko pomisleki okolice, ali je ta poklic primeren zanj ali ne. Moški, ki želi biti dejaven oče in si s partnerico deliti dopust za nego bolnega otroka, je pogosto deležen neodobravanja v kolektivu in pri delodajalcu. Ženska, ki želi delati kariero, pa je nemalokrat deležna očitkov okolice o svoji 'nepravi ženskosti'.

Velik del odgovornosti za ohranjanje teh zakoreninjenih predstav nosijo mediji, ki ženske in moške nekritično postavljajo v stereotipne vloge. S tem oglasom zato na humoren način nastavljamo ogledalo stereotipnemu prikazovanju žensk in moških v medijih in v oglaševanju – želimo si namreč, da bi tudi oglasna sporočila spodbujala enakost spolov.

Projekt Uravnotežimo odnose moči med spoloma, ki ga izvaja Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, sofinancira Kraljevina Norveška, v okviru Programa Norveškega finančnega mehanizma 2009–2014.
butalecbutalcev
# 26.02.2016 ob 08:13
Naslednjič preverite, ali gre morda v katerem od primeru predstavnikov društva za kazensko obsojenega človeka. V tej državi je namreč zelo težko doseči obsodbo za dejanje, ki se dejansko ne bi zgodilo - sploh ko gre za nasilje nad ženskami.
evaevi
# 27.02.2016 ob 09:11
največja potreba vsakega otroka je MIR
in zadovoljno življenje ob mirnem zadovoljnem staršu v NJEGOVEM (otrokovem) lastnem domu.
komar64
# 26.02.2016 ob 19:03
Pri nas se otroci dajo pod skrbništvo samo v primeru, da staršev ni več ali pa ne morejo izpolnjevati svoje starševske vloge. Ob razvezah ali razpadu izven zakonske skupnosti se odloča o tem, komu se otrok zaupa v nadaljnje varstvo in vzgojo in se ne "dodeli" nobenem staršu, ker ne moreš nekaj dodeliti nekomu, kar že ima. Starša imata še vedno enake pravice in dolžnosti do otrok po razvezi zakonske zveze ali razpadu izven zakonske skupnosti. Ko se odloča o temu, komu se bo otrok zaupal v nadaljnje varstvo in vzgojo, to pomeni samo to, kje bo otrok živel in kateri starš bo odločal o vsakdanjih stvareh v zvezi z otrokom. Institut skupnega starševstva je res možen, vendar le, če gre pri tem za dogovor med staršema. V praksi je tega malo, ker takšen institut velikokrat ni v korist otroka, Če se starša o tem ne moreta sporazumeti, se bosta težko tudi glede ostalih stvari v zvezi z otrokom, velikokrat pa starši tudi živijo precej narazen in nastanejo logistične težave (šola, prevozi, prostočasne aktivnosti itd.) Zavedanje starševske vloge, ki jo imata starša v odnosu do otroka, pa je drug problem. Velikokrat se otroke izrablja za medsebojno obračunavanje (tako s strani mater kot očetov!) zaradi nepredelanega partnerskega odnosa. To je alfa in omega vseh težav, ki se pojavljajo pri težavah pri stikih. In tu potegne " ta kratko" otrok. Načeloma, stikov, če niso v škodo otroku (nasilje, odvisnosti, zlorabe), ni nikoli preveč. In starša bi se tega morala zavedati in delati v korist otroka, ne pa zadovoljevati svojih potreb in reševati lastne probleme preko otroka. CSD-ji v postopku izdajo samo MNENJE, ki pa za sodišče ni zavezujoče. Sodišča imajo vse možnosti, če dvomijo ali pa se v postopku dokaže, da mnenje ni v korist otroka, da si pridobijo dodatne informacije o celotni zadevi (pričanja, izvedenci itd.) in se potem na podlagi teh podatkov odločijo, kaj je v korist otroka. Verjamem, da se je nekaj očetom dejansko storila krivica, vendar pa vse zgodbe niso črno bele, ampak je 100 ali pa še več odtenkov sive. Da bi lahko razumeli vse, bi morali poznati ozadja, kar pa je, zaradi varstva osebnih podatkov, praktično nemogoče. Mislim, da bi morali najprej poenotiti terminologijo pri vseh strokah in ne bi prihajalo do takšnih nebuloz, ko se govori o "skrbništvu" nad otrokom v postopku razveze ali pa razpadu izven zakonske skupnosti. Kot drugo pa bi sam uvedel obvezno partnersko svetovanje, v primerih, ko se starša ne moreta dogovoriti, komu se otrok zaupa v nadaljnje varstvo in vzgojo, da tam rešita svoje probleme, ne pa preko otroka! Največji problem pri vsej stvari pa je vmesno obdobje, ko starša gresta narazen in se ne (z)moreta dogovoriti o zaupanju otrok , odločitve sodišča pa ni in ni. Takšne zadeve bi se morale reševati zelo hitro, da se otrokom ne naredi škoda ali pa da ne pride do odtujitvenega sindroma (PAS).
RamK
# 26.02.2016 ob 09:47
A sem jaz čorav, ali dejansko v celotnem članku novinarju ni uspelo pojasniti kratice DOOR?
evaevi
# 26.02.2016 ob 09:33
Za otroke ni hujšega kot deljeno starševstvo, celo poznam dve taki situaciji.
Otroci brez doma , brez miru, brez stabilnosti, brez zavetja.
glasrazuma
# 26.02.2016 ob 09:24
Ja, zlorabe so pa problem. Lahko le skusamo pokazati na njih in tem ljudem onemogociti, da z zlorabo necesa dosezejo nedopustne cilje.
5-RA
# 26.02.2016 ob 09:23
Malo je potrebno pogledati tudi starost otroka ob ločitvi. Mlajši kot je bolj potrebuje prvo mamo...tak je naravni zakon poglejte si malo ostale sesalce.
gesan
# 26.02.2016 ob 09:10
Vidim, da nekoga za enim okopom blazno boli resnica.

Da razložim temu feministeku:
Jaz vedno zagovarjam, da so črnci bili žrtve ameriškega trgovanja z sužnji!
Za to bi jim američani mogli poplačat ogromne odškodnine ion odpravit marsikaj v njihovi družbi, da bi črnci dobili to kar jim pripada in kar so jim ukradli! In to na zločinski način.

Ampak, črnsko gibanje je v svoji borbi za pravicami...šlo tako daleč, da so sedaj mnogi črnci 10x hujši od povprečnega američana.

Še huje je! Sposobni so se klat tudi med sabo. Vsi vemo kakšne bandalistične klane imajo, ki se kao borijo za pravice črncev, v bistvu pa samo zlorabljajo neko svojo bandalistično moč.

A so se s tem odrešili? Niti približno!!!

In tako je tudi z dobrim delom feminizma žensk!
Isti problem, samo drugačno pakiranje.

Zdaj pa si ta minus lahko vtakneš v auspuh!
AM
# 26.02.2016 ob 07:44
Kaj že videvamo na jumbo plakatih po Sloveniji.
Velik znak moškega in mali znak ženske. Odpravimo neenakost med spoloma. In kljub podatku, da pri plačah ženskem najmanj zaostajajo za moškimi na celem svetu.

V tem primeru, je to zelo zelo očitno obrnjeno. Bo kdo sedaj na jumbo plakatih opozarjal na to dejstvo - da so očetje pri skrbništvu prikrajšani ?
rollo
# 26.02.2016 ob 10:45
Kaj so rekli meni:"Za skrbništvo kot moški nimaš nobenih možnosti, če ni mama (dokazana) narkomanka ali pijanka. Skupno skrbništvo odpade takoj, ko mama reče, da se ne strinja".
Zakaj se ne? Ker je fajn dobivat denar vsak mesec in imeti kontrolo nad moških. Milo rečeno so otroci tržna sredstva mamic.

V slovenskem sistemu je mama še vedno tretirana kot da je cel dan doma, pospravlja, kuha, čaka otroke, da bodo popoldne skupaj delali naloge.
juk
# 26.02.2016 ob 09:34
Dotični gospodje sploh ne oporekajo temu, da se otroka dodeli materi. Mislim da se vsi strinjamo, da je v mlajših letih za otroka mater še vedno bolj pomembna kot oče. Vsak normalen oče bo to brez težav priznal. Dotični gospodje oporekajo temu, da sistem dovoli da se očetu prepoveduje stike z otrokom, da je oče lažno kriminaliziran zato, da nima stika z otrokom. Da oče ne dobi otroka kljub temu, da ima mati psihofizične težave. In tukaj se moram strinjati.
Daedalus
# 26.02.2016 ob 09:14
@glasrazuma
Apriori dodeljevanje otrok zenskam ni skladno s feminizmom, vem, da vecina tega ne bo dojela :).

Povej to vse bolj popularnemu t.i. "3rd wave" feminizmu, ki seje sovraštvo in gnoj na moške kjer je to le mogoče. Vse bolj se pojavlja tudi pri slavnih ljudeh in to nikakor ne more biti dobro za razvoj mladih punc, kjerkoli po svetu. Se mi zdi, da je trend tak, da je vse manj "normalnega" feminizma. In zato potem tudi ljudje dobijo napačne vtise in začnejo pljuvati po VSEH feministkah in feministih. Žal.
juk
# 26.02.2016 ob 08:02
PRav z nestrpnostjo čakam na komentar najbolj znane feministke na tem portalu.
roky69
# 07.04.2016 ob 18:09
Koliko vem dobi skrbnik za pomoč otroku 559€ za otroka na mesec. Se pravi več kot 1000€ mesečnega prihodka. Upam, da niso zadaj kakšni drugi interesi, VSI se pa sklicujejo da so naredili kar so NAJBOLJŠE za otraoka JE TO RES????? Sto in en izgovor zakaj ne smejo izdati kje so nameščeni otroci itd,,,,, meni je vse skupaj ZELO čudno.....
Kazalo