Nemška kanclerka Angela Merkel je na začetku tega meseca na srečanju svoje stranke CDU v Darmstadtu razložila, da si nikakor ne želi, da bi napetosti, ki smo jim priča med državami na Balkanu, prerasle v nove vojaške spopade. Pri tem je mislila na številne manjše napetosti med Srbijo, Hrvaško in Slovenijo, ki so se pojavili med begunsko krizo.
Medtem ko je bil slovenski predsednik vlade Miro Cerar precej previden pri komentiranju opozoril nemške kanclerke, saj je celo menil, da bi res lahko nastale posamične napete situacije med državami, če begunska kriza ne bo obvladana, je bil nekdanji hrvaški premier Zoran Milanović precej odločen, da na Balkanu ne bo nobenih novih vojaških spopadov. Toda prav pod Milanovićem vodstvom je Hrvaška začela obsežno vlagati v novo oborožitev, kar je že sprožilo odzive v Srbiji.

Hrvaška je po poročanju Jutarnjega lista Pentagon oktobra zaprosila za donacijo 16 samohodnih večcevnih raketometov MLRS M270, ki lahko izstreljujejo tudi balistične rakete z dometom 300 kilometrov. Kar je denimo nekaj manj kot znaša zračna linija med Zagrebom in Beogradom. Hrvaška naj bi večcevne raketomete dobila kot donacijo iz orožarskih viškov ZDA prek programa zavezniške pomoči. Kar mora odobriti še ameriški Kongres.
Hrvaška bi vozila z 12-cevnimi raketnimi lanserji, ki so jih ZDA proizvajale med letoma 1983 in 2003, dobila zastonj, strelivo oz. rakete pa bi morala kupiti. Nakup balističnih raket bi bil velik finančni zalogaj za hrvaško vojsko, saj naj bi bila ena balistična raketa za omenjeni sistem cenjena na okoli dva milijona dolarjev. Jutarnji list pa je ob tem navedel, da bi se z nabavo teh raketnih sistemov spremenila geostrateška slika in vojno ravnotežje v regiji.

Donacija helikopterjev, nakup havbic
Hrvaški naj bi ameriški kongresniki septembra že odobrili donacijo 16 lahkih izvidniških bojnih helikopterjev Kiowa Warrior ter pripadajočega simulatorja za usposabljanje. "Darilo" naj bi bilo vredno kar 100 milijonov dolarjev, Hrvaška pa bo morala sama v treh letih prispevati 20 milijonov dolarjev za rezervne dele, usposabljanje in strelivo.

Hrvaška vojska je svojo vojaško moč nedavno povečala tudi z nakupom nemških samohodnih havbic 155mm PzH 2000, za kar so odšteli 41 milijonov evrov. Prvi dve havbici so že ponosno pokazali javnosti na letošnji vojaški paradi v Zagrebu ob dnevu zmage in domovinske hvaležnosti.

Srbija ne bo lahek plen
Ameriške donacije hrvaški vojski in drugi orožarski nakupi niso ostali brez odziva v Srbiji. Kmalu po hrvaški prošnji ZDA za večcevne raketomete je srbski premier Aleksandar Vučić konec oktobra obiskal Moskvo, kjer se je pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom tudi o nakupu ruskega orožja. Vučić je poudaril, da namerava Srbija od Rusije nabaviti zgolj orožje, ki bo namenjeno zaščiti Srbije.

Po poročanju Tanjuga je Vučić dejal, da je delo vlade zaščita države in zato mora odgovoriti izzivom, pred katerimi je Srbija. "Srbska vlada spremlja, kaj počnejo okoliške države in ne sme dopustiti zrušenja razmerja sil v regiji, kar bi se zgodilo, če bi Srbija zgolj opazovala, kaj se dogaja," je dejal.

Srbija naj bi se tako po namigih srbskih medijev v Moskvi celo dogovarjala o nakupu sistema protizračne obrambe S300. Rusija pa naj bi sodelovala tudi pri orožarski proizvodnji v Srbiji. Tako naj bi zagotavljala šasije za nove srbske havbice in topove za srbska bojna oklepna vozila Lazar (srbski oklepniki 8 x 8).

Vučić je povedal, da so v Rusiji naročili dva transportna helikopterja, vendar mora Srbija razmišljati o bojnih helikopterjih, saj so "nekateri v okolici dobili 16 helikopterjev Kiowa". "Treba je razmisliti tudi o odgovoru na balistične rakete, vendar si pri tem nikjer in z nikomer ne želimo spopadov. Preprosto moramo biti pripravljeni in Srbija mora imeti odgovor za vsakega, ki bi pomislil, da je lahko lahek plen," je poudarjal Vučić.

Novo merjenje moči na Balkanu?
Ali se je na Balkanu začela neka nova lokalna oboroževalna tekma? Poznavalci pravijo, da (še) ne. "Mislim, da na Zahodnem Balkanu še nimamo nove oboroževalne tekme. To trdim kljub navedenim nakupom," pravi obramboslovec Iztok Prezelj. Podobno mnenje je v klepetalnici MMC-ja izrazila tudi obrambna ministrica Andreja Katič, ki je dejala, da ocenjuje, da ne gre za oboroževalno tekmo na Balkanu.

Obramboslovec in geopolitični analitik Klemen Grošelj pa opozarja, da za srbsko-hrvaškim orožarskim merjenjem moči stojita ZDA in Rusija. "Za oboroževalno tekmo je najprej potreben denar. Tega denarja Hrvaška in Srbija nimata. Edino, kar se lahko zgodi in česar se nekateri že bojijo, je, da bi zunanji sponzorji, v tem primeru ZDA in Rusija, začeli oboroževati svoja favorita. V tem primeru Rusija Srbijo, ZDA Hrvaško. Pri teh državah je največja težava, ali bodo finančno sposobne podarjeno orožje vzdrževati, poleg tega so tu še nadgradnje orožja, nakupi streliva, usposabljanje posadk …" pravi Grošelj.

Po njegovem mnenju je v ozadju tekmovanje za vpliv v regiji, ki se je že pokazal pri energetskih projektih, kjer je Srbija zelo naklonjena ruskim projektom, ZDA pa stavijo na Hrvaško. "Konkurenca se je pokazala pri energetskih projektih, kot je Južni tok oz. tisto, kar naj bi nadomestilo Južni tok, kjer Srbija postaja eden glavnih ruskih igralcev. Na drugi strani je ameriški projekt terminal za utekočinjeni plin na Krku," pravi.

Grošelj tudi meni, da gre pri donacijah in nabavah orožja za dejstvo, da Srbija in Hrvaška razmišljata o modernizaciji obrambnega sistema. In kaj naj stori Slovenija? "Vsekakor se ji ni treba spustiti v oboroževalno tekmo, če bo izbruhnila med Srbijo in Hrvaško. Slovenija bi morala izvesti poglobljeno reformo celotnega nacionalnovarnostnega sistema in v tem okviru tudi reformo obrambnega sistema. Če bi oboroževalna tekma eskalirala prek vseh razumnih meja, bi morala Slovenija vsekakor sprejeti določene ukrepe. Primarna pa je omenjena reforma varnostnega sistema, saj je tudi begunska kriza pokazala, da smo precej šibki," še opozarja Grošelj.