Vaša ocena: 
Ocena 4,1 od 12 glasov
Ocenite to novico!
| ZSSS je pred kratkim napovedal, da bo vladi poslal predlog zakonodajnih sprememb, s katerimi bi povečali odgovornost naročnika pri oddaji del ter solidarno odgovornost v celotni verigi izvajalca in podizvajalcev, ko terjatve ne bi bile poplačane. |
| In to bi moral novi zakon urediti! Pa ne le na papirju, ki vse prenese, ampak se mora zadeva implementirati tudi v praksi – to pa je seveda spet druga zgodba! | ||
| Vesenjakova o študentskem delu | ||
| Zavzemamo se, da vsak izpolni del svoje obveznosti, za katero se je zavezal. | ||
| Borut Meh | ||
| Dober delodajalec se zaveda, da je zadovoljen delavec ključen kamenček v mozaiku uspešnega podjetja in zato delavca ceni, ter mu to tudi pokaže na način, da ga dostojno plača, da poravnava dajatve za čas, ko delavec ne bo več zmogel opravljati svojega dela. | ||
| Evelin Vesenjak | ||
Novosti v zakonu o delovnih razmerjih so nezadostne, meni predsednik ZDS-ja Borut Meh. Sindikalistka Evelin Vesenjak pa opozarja na možnost, da se položaj delavcev še poslabša.
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je, kot je znano, pred dnevi predstavil izhodišča za spremembe zakona o delovnih razmerjih, ki med drugim vključujejo nižje odpravnine in krajše odpovedne roke, pa tudi večji krog upravičencev do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, ki bo višje. Minister je tedaj dejal, da naj bi novi ukrepi prispevali tako k prožnosti kot tudi k varnosti. Kaj pa o novostih menijo sindikati in delodajalci?
Meh: Spremembe le kozmetične
Borut Meh, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije, je za MMC povedal, da s kozmetičnimi spremembami niso zadovoljni. "Ena od sprememb bi se morala uveljaviti v vsakem primeru, ne glede na krizo, saj je posledica odločitve Ustavnega sodišča. Drugi dve spremembi pa ne zadovoljita naših pričakovanj. Krajši odpovedni roki so bili v okviru sprememb ZDR v letu 2007 deloma že dogovorjeni, vendar pa niso bili nikoli realizirani, odpravnine pa bodo, kljub napovedani spremembi, delodajalcem še vedno predstavljale finančno breme," zatrjuje.
Po njegovih besedah imajo delodajalci pripravljen svoj predlog naborov sprememb zakona o delovnih razmerjih, ki ga bodo predstavili tudi ministrstvu za delo.
Prav tako delodajalci menijo, da predlog ne zagotavlja potrebne prožnosti, saj so predlagane spremembe zanemarljive narave. Zakon o delovnih razmerjih bi moral biti obravnavan in spremenjen kot celota, in dokler ne bo tako, se tudi ne bo mogoče izogniti učinkom minimalne plače, meni Meh.
| Celotna besedila predlaganih zakonov najdete tukaj. |
Vesenjak: Kako preživeti z že tako majhno odpravnino?
Evelin Vesenjak s Sindikata KNSS neodvisnost pa je za MMC dejala, da v tem trenutku uradnega stališča nimajo, saj so predloge posredovali sindikatom regij, od koder so romali v podjetja. Šele nato bo sledilo oblikovanje skupnega stališča. Glede odpravnin pa menijo, da so te že zdaj prenizke, še nižje pa lahko postanejo, če jim bo določena zgornja meja.
"Kar pa se tiče skrajševanja odpovednega roka smo prav tako za zdaj proti temu. Najdaljši z zakonom določeni minimalni odpovedni rok namreč traja 120 dni oziroma 4 mesece, pa še ta le za delavce, ki imajo pri delodajalcu najmanj 25 let delovne dobe. Ne pozabimo namreč, da delavec v času odpovednega roka še vedno dela svoje delo in ne pomeni bremena delodajalcu s tega vidika," je pojasnila.
Vesenjakova nam je predstavila primer delavke, 35 let zaposlene v tekstilni dejavnosti, ki prejema minimalno plačo v višini 734,15 evra bruto. Odpravnina, ki ji pripada, je omejena na desetkratnik osnove in torej znaša 7.341,50 evra, čeprav bi ji po siceršnjem izračunu pripadlo nad 8.500 evrov (tretjina osnove, pomnožena z leti delovne dobe pri delodajalcu). Razlika seveda ostane delodajalcu. Pri tem pa seveda velja opozoriti, da odpravnina ni "luksuz", temveč je namenjena delavcu za preživljanje v obdobju, ko je brez službe. Če vzamemo, da je naša delavka ob izgubi dela stara 53 let, ji še ne pripade zaščita po zakonu kot starejši delavki. Nadomestilo za brezposelne bo prejemala 18 mesecev. Ko bo dopolnila 58 let, se ne bo mogla upokojiti, saj bo imela 36 let in 6 mesecev delovne dobre, zahtevanih je 38 let. Počakati bo morala torej vse do 61. leta, torej šest let po koncu prejemanja nadomestila. Kako bo živela do tedaj, ni jasno, saj ji država ne bo priznavala socialne pomoči, če ima, denimo, zaposlenega moža, četudi ta dela za majhen denar. V tem času bi ji prav prišla ravno odpravnina. |
Kaj naj storijo delavci, ki ne dobijo plač?
Pa bi moral zakon vključevati tudi še kake druge novosti, denimo zaščito delavcev, ki jim delodajalec daljši čas ne plača ali pa "pozabi" na socialne prispevke? To vprašanje je zakonsko dejansko že urejeno, opozarja Vesenjakova. Takšno pogodbo o zaposlitvi delavci namreč lahko odpovejo z izredno odpovedjo iz krivdnih razlogov na strani delodajalca, kar pomeni, da imajo tudi pravico vpisa v register bezposelnih na Zavodu za zaposlovanje. Med mogoče razloge za to ne sodi le neizplačevanje plače, temeč tudi nezagotavljanje dela, bistveno manjše plačilo, zamujanje z izplačilom, pomanjkljiva varnost in podobno, navaja.
Kar se tiče plačevanja prispevkov pa smo odločno proti temu, da se delodajalca nemudoma ne sankcionira, dodaja Vesenjakova, saj je to denar delavca, zato o njem ne smeta odločati delodajalec in država.
Tudi Meh odgovarja, da na združenju delodajalcev takih slabih praks absolutno ne podpirajo. Prav tako opozarjajo, da imajo delavci, ki ostanejo brez plač, možnost na različne načine ukrepati. "Kot nam je znano, se prav s spremembo pokojninske zakonodaje uvaja preglednejši sistem plačevanja prispevkov iz naslova zaposlitve in bodo tako tudi delavci lahko pravočasno reagirali v primeru neplačevanja prispevkov. V ZDS zahtevamo učinkovitejše delovanje organov nadzora. Ne moremo se namreč zadovoljiti s tem, da inšpekcije čakajo na prijave oz. navajajo da so za nepravilnosti izvedele iz medijev," še pravi.
Študentsko delo nujnost ali izhodišče za zlorabe?
Kako pa naša sogovornika gledata na novosti v zvezi s študentskim delom? Zlorabe študentskega dela je treba vsekakor preprečiti, pravi Vesenjakova, ki pa dodaja, da s tem seveda ne misli študentov, ki z delom pomagajo krpati majhen družinski proračun. V tem primeru seveda podpirajo zakon, ki bi omogočil, da se to delo šteje v delovno dobo. A po drugi strani je za delodajalca delavec, ki dela preko napotnice, zelo poceni, saj se ga plačuje po urni postavki, dajatve so nizke, ni povračila materialnih stroškov prevoza ali prehrane.
Mogoče lahko izpostavimo, da je trenutno "malo delo" predmet ureditve Zakona o zaposlovanju in delu na črno, vendar pa zaradi nesprejeta podzakonskega akta v praksi nikoli ni zaživelo, pravi Borut Meh. "Samega predloga Zakona o malem delu še nimamo, na voljo so le izhodišča, ki pa ne povedo kaj dosti, med drugim naj bi urejal tudi študentsko delo."
Moramo poudariti, da je ob togi delovnopravni zakonodaji v Sloveniji za delodajalce študentsko delo predvsem predstavlja edini način za uspešno nadomeščanje kratkotrajnih vrzeli, ki se pojavljajo zaradi odsotnosti delavcev zaradi bolezni in dopustov, kakor tudi za pokrivanje občasnega povečanja obsega dela zaradi večjih naročil, še poudarja predsednik združenja delodajalcev.
"Fleksibilnosti, ki jo delodajalcem omogoča študentsko delo, glede na trenutne možnosti ni mogoče nadomestiti z drugimi oblikami dela. Globalizacija in še posebej trenutna gospodarska kriza zahtevata nenehno prilagajanje in odzivanje na potrebe trga v najkrajšem možnem času," še poudarja.
Novo vrednost in dobiček prispevajo vsi zaposleni. Pravzaprav pa je imel Proudhon do neke mere prav (v glavnem), ko je rekel, da je lastnina tatvina; še bolje, dobiček je tatvina, vkolikor o njem ne odločajo tisti, ki so prispevali, da je nastal. Dobiček prikazovati, če so plače nizke, je amoralno, še najbolje je reči, da je kriminalno dejanje managementa, še posebej, če je dobiček zaposlenim odvzet. Vsi zapolseni bodo morali kar hitro dojeti, da je to prava resnica in da morajo o usodi dobička odločati vsi zaposleni; seveda pa se je potrebno izobraževati v znanju računovodstva.
Socialne države že dolgo ni...
@Beleladje - se popolnoma strinjam, sploh s čisto zadnjo izjavo, pa ne samo take, saj so VSI politiki točno taki. Vendar le-ti opravijo zelo malo dela za zelo velike denarje.
@ Naš Tito - delavce so politiki prepričali, da želijo demokracijo in sistem se je spremenil zato, da nam ne kradejo več v Beogradu pač pa kar tukaj, v Ljubljani in seveda zadnjih nekaj let še v Bruslju...
Drek pa taka delavska ustava (primer švapanja, dava, ustava, uprava).
Hoteli so imeti lastnika svoje tovarne, zdaj ga imajo!
Prisegali so, da bodo šli po Titovi poti, da bodo obdržali samoupravljanje, svoje tovarne in čuvali bratstvo in enotnost kot zenicu oka svog sledi kazen za krivoprisežnike! Tako hoče bog!
Spomnite se, kako radi so imeli Kučana, Peterleta, Drnovška, in druge ko so sprejemali zakon o lastninskem preoblikovanju, ki so ga sprejeli poslanci!
Postavite raje spomenik voditelju protidelavske revolucije, tovariši Kučanu, v zahvalo, da je delavce popeljal v v revščino in v moderno suženjstvo!
Tisti pa, seveda, ki so se 40 let lajhali po pisarnah ipd., so še zlo pri močeh!; ti bodo (ampak ne iz življenjske nuje, ampak iz veselja!, kot hobi) odjedali kruh mladim.
Grozljiv scenarij. Izmislit si ga je sposoben samo človek (pogojno rečeno človek), ki je z moralo totalno na psu. Ki je pravzaprav že davno izgubil svoje človeško bistvo - in zdaj deluje samo še kot robot s čipom namesto srca.
Take "politike" vrzimo ČIMPREJ! Na gnoj. Pa naj tam opravljajo svoje "malo delo".
s 500€ na mesec. bi ti kaj prihranil?
Ali je to za delavce res samo lažno upanje?
Zakon o minimalni plači - to je edini zakon, ki ga je Pahorjev semafor obarval v zeleno v izhodni strategiji, vendar več kot očitno samo na papirju.
Stanje v realnosti pa je čisto drugačno: V zadnjih tednih se nad delavci izvajajo psihični pritiski in grožnje o izgubi delovnega mesta.
-Če delavci zahtevajo plačo po zakonu (višja minimalna plača) jim delodajalci grozijo z izgubo službe.
- Če delavci nočejo podpisati pogodbe o NEpovečanju plače, se ravno tako grozi z izgube službe.
In sindikati? Sindikati so gluhi in slepi!
To je zakon, ki sploh ne uvaja višje minimalne plače, ampak dejansko uvaja isto stanje kot če tega zakona sploh ne bi sprejeli!
Torej delavci so v začaranem krogu izsiljevanja in še večjim strahom pred izgubo delovnaga mesta - ta zakon je dober na papirju in v teoriji, vendar zelo slab v praksi in za ljudi!