Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in finančni minister Uroš Čufer sta poslancem DZ-ja pojasnila, zakaj je likvidacija Factor banke in Probanke boljša rešitev kot stečaj. Foto: BoBo
Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec in finančni minister Uroš Čufer sta poslancem DZ-ja pojasnila, zakaj je likvidacija Factor banke in Probanke boljša rešitev kot stečaj. Foto: BoBo
Factor banka
Iz take in podobnih zgodb je razvidno, da tako velikim težavam, kot smo jim priča v slovenskih bankah, ni botrovala le vsesplošna finančna kriza, ampak smo si jih z neustrezno korporativno kulturo, nerazsodnim križanjem članov uprav in nadzornikov po podjetjih ter s pohlepnim izčrpavanjem družb v veliki meri skuhali sami. Foto: BoBo

Zakaj ne stečaj obeh bank. Predvsem zaradi tega, ker bi v stečaju po našem mnenju prišlo do prevelike obremenitve za finančno stabilnost v preostanku bančnega sektorja, ki danes ni v najboljšem stanju.

Boštjan Jazbec, Banka Slovenije
Marko Pogačnik
Pogačnik je želel slišati imena tistih varčevalcev, ki jim bo vlada povrnila vloge nad 100.000 evrov. Foto: BoBo

V šestih primerih smo celo morali naznaniti sum kaznivih dejanj organom pregona. Ni Banka Slovenije pristojna za to, da preganja kazniva dejanja, ki se dogajajo v bančništvu. To delo morajo opravljati drugi organi.

Jazbec je kritike na račun slabega nadzora BS-ja nad bankama zavrnil
Čufer
Čufer je spomnil na nujnost zaupanja ljudi v bančni sistem. Foto: BoBo

Banki sta likvidirani in zasebne banke bomo reševali davkoplačevalci. Pošteno bi bilo, da vemo, koga bomo reševali, podatki naj se razkrijejo.

Marko Pogačnik, SDS
banka slovenije, banka, slovenska cesta, ustanova
Kaj je počela Banka Slovenije v preteklih letih glede Probanke in Factor banke? Je bila dovolj aktivna? Foto: MMC/Miloš Ojdanić

"Tudi zadnji ukrepi me navajajo k temu, da dejansko ne vemo točno, kaj bi želeli narediti, kaj bomo naredili in koliko nas bo stalo.

Bojan Starman, DL
DZ odgovornih za likvidirani banki ne bi razkril
Izredna seja o likvidaciji bank

Banka Slovenije je odločitev o uvedbi postopka nadzorovanega prenehanja poslovanja Probanke in Factor banke sprejela 6. septembra. Za zagotavljanje likvidnosti in solventnosti obeh bank ji je država izdala 1,03 milijarde evrov jamstva, v obe banki pa sta takoj prišli izredni upravi.

Gre za razmeroma majhni banki, ki imata manj kot štiri odstotke slovenskega bančnega trga; če bi se taka rešitev uporabila za vse banke v Sloveniji, bi to pomenilo zadolžitev za 14 milijard evrov, je v imenu predlagateljev izredne seje opozoril Andrej Šircelj (SDS). A tega denarja Slovenija nima in ga ne more dobiti na mednarodnih finančnih trgih.

Po besedah guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca bi bila lahko ta številka še višja. V primeru propada vseh slovenskih bank bi strošek za davkoplačevalce znašal približno 15 milijard evrov, je dejal.

Bančni banditizem
"Temeljni namen seje je na konkretnem primeru teh dveh bank ugotoviti, kakšno je stanje v bančnem sistemu, kako varen je bančni sistem, kaj lahko zagotovita finančni minister in guverner Banke Slovenije državljanom in državljankam Slovenije," je še v sklopu svojega nagovora povedal Šircelj. Šircelj je tudi poudaril, da pri likvidaciji omenjenih dveh bank ne bo več davčne tajnosti, in če bodo davkoplačevalci reševali tudi zasebne banke, bodo zahtevali odgovornost uprav, nadzornikov in lastnikov.
"Vprašajmo se, ali imamo 'bančni banditizem' tudi pri nas in ali dejansko s temi ukrepi rešujemo 'bančni banditizem'. Če ga, potem so ukrepi napačni. Denar državljank in državljanov ni namenjen reševanju 'bančnega banditizma'. Namenjen je zato, da se bodo v državi počutili varno in namenjen je zato, da se jim bo na podlagi tega denarja, njihovega denarja povečeval standard in blaginja za vse ljudi," je še opozoril poslanec SDS-a, ki si je termin bančni banditizem izposodil v reviji Der Spiegel.

Slovenija se bo morala še zadolžiti
Opozoril je še, da bo sanacija celotnega bančnega sistema draga. Slaba banka, na katero se bodo prenašale slabe terjatve vseh preostalih bank, bo izdala obveznice s poroštvom države, ki jih bo za približno štiri milijarde evrov. Za to pa se bomo verjetno morali zadolžiti, ker tega denarja danes v Sloveniji ni, je dejal Jazbec.
"Boljša od slabih možnosti"
Konkretno glede Probanke in Factor banke sta tako guverner kot finančni minister Uroš Čufer večkrat zatrdila, da je nadzorovana likvidacija za banki, ki sta se znašli v likvidnostnih težavah, še vedno boljša rešitev kot morebiten stečaj. Na voljo sta bili le dve slabi izbiri: stečaj ali nadzorovana likvidacija, tretje možnosti ni bilo, je dejal Čufer.

"V primeru stečaja Probanke in Factor banke bi prišlo do prevelike obremenitve za finančno stabilnost v preostalem delu bančnega sektorja, ki ni v najboljšem stanju," je pojasnil Jazbec. Do konca postopka stečaja bi bile zamrznjene tudi vse vloge nad 100.000 evri, med katerimi pa so tudi vloge države in občin, predvsem primorskih in štajerskih.
"Igranje z vžigalicami"
Finančni minister je tudi pojasnil, da se podobne stvari dogajajo po vsej Evropi in da tudi tam z nadzorovanimi likvidacijami ukinjajo banke. Glavni razlog, da so se odločili za likvidacijo obeh bank, naj bi bil kreditni krč, saj bi ga stečaj obeh bank, ki predstavljata od 4 do 5 odstotkov slovenskega bančnega sistema, še povečal. Čufer je ponazoril, da bi bil nenadzorovani stečaj "kot igranje z vžigalicami v prostoru, kjer je zelo veliko hlapov in kjer se običajno to odsvetuje".

Zagotavljanje varnosti varčevalcev
Ukrepanje Banke Slovenije je bilo tako usmerjeno predvsem v zagotavljanje varnosti varčevalcev v obeh bankah. Probanka in Factor banka imata skupaj 35.000 varčevalcev, katerih vloge v povprečju znašajo 11.000 evrov.

V vsakem primeru bi dali davkoplačevalci
Tako stečaj kot likvidacijo obeh bank bi v vsakem primeru plačali davkoplačevalci, je ponovil Jazbec in dodal, da so se za nadzorovano likvidacijo odločili zgolj z vidika finančne stabilnosti in čim manjših stroškov za davkoplačevalce.

Čeprav novica o likvidaciji obeh bank ni povzročila pritiska na preostale banke, pa Jazbec še ni prepričan, da je finančna stabilnost zagotovljena, saj stresni testi v osmih bankah še potekajo. "Do tedaj pa je to po mojem mnenju edina pravilna odločitev, ki omogoča tudi čiščenje bilanc slovenskih bank ter daje vsaj malo možnosti za oživitev gospodarske rasti," je poudaril.

Nekaterih podatkov ne smejo izdati
Jazbec je še zagotovil, da bo Banka Slovenije izpolnila vse zahteve, ki ji jih bo naložil DZ, vendar pa ji posredovanje nekaterih podatkov preprečuje zakon o bančništvu. Pobudniki seje so namreč med drugim zahtevali dokumentacijo o nadzoru obeh bank ter poimenski seznam oseb z depoziti nad 100.000 evri ter izplačil nad tem zneskom, vendar predlog ni bil deležen zadostne podpore navzočih.

Sklepov SDS-a niso sprejeli
DZ je tako na koncu sprejel le sklep, da se je seznanil s pojasnili o izvedenih ukrepih v obeh bankah, vladi in Banki Slovenije pa priporočil, naj mu čez tri mesece poročata o nadaljnjih ukrepih.

SDS: Koga bomo reševali
V SDS-u so opozarjali, da porabljeni davkoplačevalski denar ne bo oživil bančnega sistema ali ga naredil delujočega. "Banki sta likvidirani in zasebne banke bomo reševali davkoplačevalci. Pošteno bi bilo, da vemo, koga bomo reševali, podatki naj se razkrijejo," je zahteval Marko Pogačnik (SDS).

Kdo bo odgovarjal
Pogačniku se zdi nedopustno, da bodo davkoplačevalci sanirali obveznosti zasebnih bank, medtem ko uprava, nadzorniki in deponenti z nad 100.000 evri očitno ne bodo nosili nobene odgovornosti za nastale razmere. Zagotovil je, da bo šla njegova stranka do konca. "Borili se bomo, da se razkrijejo vse zadeve, odgovorni pa sprejmejo odgovornost," je dejal in dodal, da s tem misli na tiste, ki so te dve banki upravljali, predvsem pa na Banko Slovenije.

SLS: Razkrijte imena
Tudi v SLS-u menijo, da je treba imena razkriti. Kot je dejal Franc Bogovič (SLS), gre za neke slovenske kvazielite, ki so se vozile z raznimi jahtami in razpolagale z razkošjem, ki ga ne moreš zaslužiti v nekem normalnem času. V resnici pa so živeli na račun, ki bo zdaj izstavljen davkoplačevalcem, je bil kritičen.

NSi: Odgovarjajo naj uprave, NS-ji
Prav tako v NSi-ju po besedah Ljudmile Novak ne pristajajo na to, da se breme slabega vodenja in odločitev o bančnem sistemu preloži na davkoplačevalce. Za svoje odločitve morajo odgovarjati tisti, ki so imeli moč in možnost odločanja, torej člani uprav in nadzornih svetov bank, je poudarila.

Jazbec: Banki zapiramo, ne rešujemo
Jazbec drugega načina od tega, da bodo vsi davkoplačevalci plačali za slabe kredite v teh bankah, ne vidi. "Ne vem za noben drug način, ki bi lahko kakor koli omogočil odplačevanje težav in slabosti, ki se v tem trenutku pojavljajo v slovenskih bankah," je dejal in dodal, da Probanko in Factor banko zapirajo, ne pa rešujejo. Glede razkritja imen odgovornih pa je ponovil, da nekaterih podatkov zaradi spoštovanja zakona o bančništvu enostavno ne morejo posredovati.

Koalicija podpira ukrepe, skeptični le v DL-ju
Če bi dopustili stečaj Probanke in Factor banke, bi to pomembno povečalo nezaupanje v slovenske banke in s tem povzročilo nenadzorovan odliv depozitov v tujino, se je z guvernerjem strinjal Jerko Čehovin (PS). Ob tem se je zahvalil vladi in Banki Slovenije, da sta "v teh težkih, občutljivih in negotovih časih zmogli dovolj poguma in strokovnega znanja in sprejeli najboljšo možno rešitev v danih razmerah". Vlada in centralna banka sta si prislužila tudi pohvalo Matevža Frangeža (SD).

DeSUS: Najcenejša pot za davkoplačevalce
Z načinom reševanja obeh bank se je prav tako strinjala Marija Plevčak (DeSUS). Po njenem mnenju je nadzorovana likvidacija najcenejša mogoča rešitev za davkoplačevalce, katere osnovni namen je varovanje stabilnega bančnega sistema. Ob tem je poudarila, da so lastniki in akterji zasebnih bank povsem odgovorni za poslovanje oz. povzročeno izgubo.

DL dvomi v ukrepe
Bojan Starman
(DL) pa je podvomil o ukrepanju Banke Slovenije. "Tudi zadnji ukrepi me navajajo k temu, da dejansko ne vemo točno, kaj bi želeli narediti, kaj bomo naredili in koliko nas bo stalo," je dejal. Kot je dodal, se s tem dela panika med državljani, ki jih je strah, ali bodo še imeli za kruh ali ne oz. ali bomo vse zmetali v bančni sistem brez dna.

Zakaj ne stečaj obeh bank. Predvsem zaradi tega, ker bi v stečaju po našem mnenju prišlo do prevelike obremenitve za finančno stabilnost v preostanku bančnega sektorja, ki danes ni v najboljšem stanju.

Boštjan Jazbec, Banka Slovenije

V šestih primerih smo celo morali naznaniti sum kaznivih dejanj organom pregona. Ni Banka Slovenije pristojna za to, da preganja kazniva dejanja, ki se dogajajo v bančništvu. To delo morajo opravljati drugi organi.

Jazbec je kritike na račun slabega nadzora BS-ja nad bankama zavrnil

Banki sta likvidirani in zasebne banke bomo reševali davkoplačevalci. Pošteno bi bilo, da vemo, koga bomo reševali, podatki naj se razkrijejo.

Marko Pogačnik, SDS

"Tudi zadnji ukrepi me navajajo k temu, da dejansko ne vemo točno, kaj bi želeli narediti, kaj bomo naredili in koliko nas bo stalo.

Bojan Starman, DL
DZ odgovornih za likvidirani banki ne bi razkril
Izredna seja o likvidaciji bank