Ob prazniku so po cerkvah potekala številna bogoslužja. Ljubljanski nadškof Alojz Uran, ki bo nadškofijo vodil še do 24. januarja, je maševal v ljubljanski stolnici. Foto: MMC RTV SLO
Ob prazniku so po cerkvah potekala številna bogoslužja. Ljubljanski nadškof Alojz Uran, ki bo nadškofijo vodil še do 24. januarja, je maševal v ljubljanski stolnici. Foto: MMC RTV SLO

Kralje je po svetopisemskem izročilu do novorojenega Jezusa vodila zvezda. Jezusa so častili, ga priznali za mesijanskega kralja in ga "razglasili" med svojimi rojaki. Jezus se je najprej razodel pastirjem, nato pa kljub svojemu uboštvu in nebogljenosti tudi trem zastopnikom poganskih narodov. Trije kralji oz. modri so namreč že v prvi Cerkvi veljali za predstavnike poganskega sveta, saj so bili preko njih h Kristusu pritegnjeni vsi narodi zemlje, so zapisali na škofovski konferenci.

Omenjeni praznik so poleg božiča, praznika Jezusovega rojstva, uvedli na začetku četrtega stoletja. Prihod treh modrih z Vzhoda je opisan v Matejevem evangeliju. Pisec evangelija sicer ne navaja števila oseb, ampak pravi, da so prinesli troje daril: zlato, kadilo in miro. Od tod tudi sklep, da so bili darovalci trije. Njihova imena, Gašper, Miha in Boltežar, pa izhajajo iz legend.

Evangeličanski škof Geza Erniša je pojasnil, da je v prazniku svetih treh kraljev vrednostna simbolika. Smisel praznika je v tem, da je Jezus "prišel na svet za vse ljudi, za siromake in bogate". Med običaji, ki danes niso več pogosti, pa je Erniša omenil, da so se na današnji praznik otroci včasih oblekli kot trije kralji.