Najvplivnejši pravniki v letu 2014 so bili Matej Avbelj, Miro Cerar, Janja Hojnik, Klemen Jaklič, Goran Klemenčič, Franci Matoz, Vlasta Nussdorfer, Marko Pavliha, Andraž Teršek in Nina Zidar Klemenčič. Foto: BoBo
Najvplivnejši pravniki v letu 2014 so bili Matej Avbelj, Miro Cerar, Janja Hojnik, Klemen Jaklič, Goran Klemenčič, Franci Matoz, Vlasta Nussdorfer, Marko Pavliha, Andraž Teršek in Nina Zidar Klemenčič. Foto: BoBo
Marko Bošnjak
Marko Bošnjak je izrazil zadovoljstvo, da je pri vidnejših zadevah večstopenjski sistem sojenja "našel dovolj poguma". Foto: BoBo

Ne more nekdo razpravljati v javnosti s stranko, ki ji potem sodi, ali se celo postaviti v senat z namenom, da bo tej stranki sodil

Klemen Jaklič
Nussdorfer
Pozna pravica ni pravica, je na znano pravno načelo opozorila Nussdorferjeva. Foto: BoBo

Dokler govori levica, gre za svobodo govora, ko začne govoriti desnica, pa svobode govora ni več.

Lucija Šikovec Ušaj
Franci Matoz, Andraž Teršek
Matoz (levo) in Teršek (desno). Foto: BoBo

Po mnenju strokovne in splošne javnosti so najvplivnejši pravnice in pravniki letošnjega leta (po abecednem redu) Matej Avbelj, Marko Bošnjak, Miro Cerar, Klemen Jaklič, Igor Kaučič, Goran Klemenčič, Franci Matoz, Vlasta Nussdorfer, Marko Pavliha, Lucija Šikovec Ušaj in Andraž Teršek.

Letos se je ponovilo leto 2005, ko je bilo prav tako izbranih enajst najvplivnejših pravnic in pravnikov, kar pomeni, da sta finalista na desetem in enajstem mestu prejela popolnoma enako število glasov.

Odgovornost pravnikov za pravno državo
Na okrogli mizi o Pravu in odgovornosti so vsi skupaj ugotavljali, da morajo pravniki prevzeti svoj del odgovornosti za pravno državo, tudi tako, da javno opozorijo na določene pravne dileme, četudi jih pri tem pogosto pripišejo politične predznake.

Andraž Teršek je ocenil, da morajo pravniki sprejeti svoj del odgovornosti, četudi tvegajo, da jih bodo "popredalčkali". "Ni namreč neobičajno, da ste v začetku oktobra skrajni levičar, v začetku novembra pa že skrajni desničar," je dejal. Dodal je, da mora pravnik pri tem slediti predvsem samemu sebi.

Marko Pavliha pravnike deli v štiri kategorije. Prvi so borci za pravice, ki povedo, kaj mislijo, drugi se obračajo po vetru, tretji so pametnjakoviči, ki govorijo o vsem, četrti pa so tisti, ki tiho obdelujejo svoj vrtiček. Prav ti zadnji ga najbolj skrbijo, je dejal.

Med aktualnimi perečimi vprašanji v pravosodju je varuhinja Vlasta Nussdorfer opozorila na nerazumno dolga sojenja, na kar varuh človekovih pravic tudi sicer opozarja že vrsto let. "Pravne poti morajo biti primerno kratke. Pozna pravica namreč ni pravica," je opozorila. Po njenem mnenju lahko pozna sodba, kakršna koli že je, povzroči veliko škode.

Bošnjak: Dobro, da imamo večstopenjsko sojenje
Padec nekaterih pomembnih kazenskih zadev v zadnjem letu Marko Bošnjak vidi kot posledico napačnih razmišljanj v družbi v zadnjih letih, da je treba kazensko pravo uporabiti kot edino orodje za obvladovanje negativnih družbenih pojavov. "Vse to se je odrazilo v številnih procesih, kjer je bil cilj samo eden, to je izreči obsodilno sodbo. Sreča je, da imamo v Sloveniji dovolj dobro izdelan sistem večstopenjskega sojenja in da se je na višjih instancah našlo dovolj poguma, da je prišlo vsaj do razveljavitve takšnih sodb," je dejal.

V tej luči se nagrajenci niso mogli izogniti zadevi Patria, ki jo je Matej Avbelj, skupaj z zapletom pri arbitraži s Hrvaško, označil kot dva največja letošnja pravna škandala.

Jaklič: Hudo kršenje človekovih pravic
Po oceni Klemna Jakliča je šlo v zadevi Patria za hudo kršenje več človekovih pravic, kar ne moremo označiti kot zgolj različne interpretacije prava. "Ne more nekdo razpravljati v javnosti s stranko, ki ji potem sodi, ali se celo postaviti v senat z namenom, da bo tej stranki sodil," je opozoril. Po njegovem gre za madež, ki ga ne bo mogoče sprati še nekaj let.

Franci Matoz pa je bil kritičen do ocen nekaterih pravnikov, da bo vprašanje krivde zaradi zastaranja primera ostalo neodgovorjeno. "Takšne komentarje so dajali ljudje, ki so jim temeljne človekova pravice znane in bi morali na to gledati drugače," je opozoril.

Kaučič o ustavnem sodišču
Igor Kaučič je spregovoril o spremembah referendumske zakonodaje in ocenil, da je bila odločitev zanje na mestu. Se pa ne strinja z odločitvijo ustavnega sodišča glede dopustnosti referenduma o noveli zakona o zakonski zvezi. Ustavno sodišče je v tem primeru ocenilo, da referendum ni dopusten zgolj takrat, ko zakon odpravlja neustavnost, ki jo je ustavno sodišče ugotovilo samo. Bolj prav bi bilo, da bi presojalo ustavnost zdajšnjega zakona in ali jo novela odpravlja, je dejal.

O svobodi govora in sovražnem govoru
Odvetnica Lucija Šikovec Ušaj pa je spregovorila o meji, kje se konča svoboda govora in začne sovražni govor. Meja med obema je po njeni oceni tam, kjer "nehajo govoriti levičarji in kjer začnejo govoriti desničarji". "Dokler govori levica, gre za svobodo govora, ko začne govoriti desnica, pa svobode govora ni več," je izrazila svoje nezadovoljstvo z dvojnimi merili pri presoji, kaj je sovražni govor.









Ne more nekdo razpravljati v javnosti s stranko, ki ji potem sodi, ali se celo postaviti v senat z namenom, da bo tej stranki sodil

Klemen Jaklič

Dokler govori levica, gre za svobodo govora, ko začne govoriti desnica, pa svobode govora ni več.

Lucija Šikovec Ušaj
Kdo je najvplivnejši pravnik v državi?
Kdo je najvplivnejši pravnik v državi?