Slovenija

Poudarki

  • Pri projektu Botrstvo opozarjajo, da socialno ogroženi ne občutijo konjunkture
Igra
V okviru projekta Botrstvo poteka tudi zbiranje sredstev za zagotavljanje počitnic otrokom iz socialno ogroženih družin. Foto: MMC RTV SLO/Luka Lukič
botrstvo
Projekt Botrstvo je po mnenju pobudnic uspešen tudi zaradi široke medijske podpore, pri tem pa je v ospredju Val 202. Foto: MMC RTVSLO
VIDEO
V osmih letih pomagali 9....

Dodaj v

Osem let projekta Botrstvo: socialno ogroženi konjunkture ne občutijo

V okviru projekta Botrstvo poleg neposredne pomoči delujejo tudi skladi za omogočanje izobraževanja in počitnic otrokom
12. marec 2018 ob 13:45
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Osnovna ideja botrstva je bila zagotoviti vsem otrokom enake možnosti za razvoj talentov, od leta 2010 do danes pa je bilo v okviru projekta razdeljenih skoraj 12 milijonov evrov," je ob koncu sedmega leta delovanja Botrstva poudarila idejna pobudnica projekta Milena Štular in dodala, da je končni cilj, da ne bi bil potreben.

Od leta 2010 je bilo v projekt vključenih 7.320 botrov, ki so zagotavljali sredstva za 8.962 otrok. Trenutno je aktivnih 4.498 botrov, ki mesečno sredstva donirajo 5.045 otrokom. Prednost projekta je v tem, da so vsa sredstva botrov nakazana neposredno otrokom brez odbitkov. Prvotna ideja projekta je bila zgolj povezovanje ljudi, ki bi donirali mesečni znesek otrokom iz socialno ogroženih družin, potem pa se je, tudi zaradi gospodarske krize, projekt dopolnjeval še z drugimi dejavnostmi, kot je zagotavljanje brezplačne pravne pomoči in omogočanje preživljanja počitnic otrokom iz socialno ogroženih družin.

Uvedba sklada za omogočanje preživljanja aktivnih počitnic otrokom iz socialno ogroženih družin je po mnenju Anite Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Moste - Polje ključnega pomena pri razvijanju socialnih veščin teh otrok, ki socialno izključenost občutijo na vsakem koraku. "V zadnjih letih smo kot družba otrokom naredili veliko krivic, ki jih bomo, upam, s pametno socialno politiko ob konjunkturi tudi popravili," je poudarila Anita Ogulin.

Nadarjeni otroci brez možnosti razvoja potencialov
Dodala je, da se socialne stiske najbolj odražajo kot duševne težave, predvsem pa vplivajo tudi na življenjsko pot takih otrok. "Imamo veliko otrok z velikim potencialom, odličnimi ocenami, ki pa se ob vpisu v srednjo šolo odločijo za najnižji standard izobrazbe, saj želijo čim prej postati zaposleni, da bodo lahko pomagali svoji družini." Prav zato je Štularjeva kot pomembno novost projekta Botrstvo poudarila dijaški sklad, "prek katerega dijakom iz socialno šibkih družin pomagajo kriti stroške bivanja v dijaških domovih. Ti mladostniki, trenutno pomagamo kar 103, brez pomoči ne bi mogli dosegati želenih ciljev in želja po izobrazbi, saj družine ne zmorejo pokriti teh stroškov."

Kljub uspešnim podatkom o gospodarski rasti revščina ostaja velika težava v Sloveniji, ki se po novem seli tudi na zaposlene in delovno aktivne, sta opozorili tako Ogulinova kot Štularjeva. Ob tem sta dodali, da je med prosilci veliko prekarnih delavcev, ki nimajo možnosti bolniškega dopusta in niso kreditno sposobni. Veliko prosilcev je tudi samostojnih podjetnikov, ki so zaradi plačilne nediscipline v položaju, da tudi sebi ne morejo pokriti zdravstvenega zavarovanja.

Ovire namesto usmeritev po pomoč
Tako tudi v konjunkturi število prosilcev ostaja konstantno in trenutno na botra čaka 150 otrok. Prosilci se na Zvezo prijateljev mladine Moste - Polje obračajo tudi takrat, ko jim odpove peč za centralno ogrevanje, pralni stroj ali kaj podobnega. "To so vse predmeti, ki ljudem z minimalnimi prihodki predstavljajo preveliko finančno breme," opozarja Ogulinova.

Med pobudnicami projekta je tudi odvetnica Nina Zidar Klemenčič, ki pri projektu sodeluje z zagotavljanjem brezplačne pravne pomoči. "Na žalost opažamo, da se večina ljudi v socialni stiski znajde v vrtiljaku birokracije in sploh ne pride do potrebne brezplačne pravne pomoči, kar ni prav, saj imamo v Sloveniji dobro urejene storitve za te ljudi, bi pa morala država tem ljudem pomagati najti pot do teh storitev, da jih zaščiti, ne da postavlja dodatne ovire, da zaščiti svoj proračun."

V času projekta Botrstvo so tako tudi z opozarjanjem na problematične vidike ureditve spodbudili nekaj sistemskih sprememb. Zidar Klemenčičeva ob tem poudarja prepoved poseganja v denarno socialno pomoč pri izvršbah, prepoved izvršbe na otroške dodatke in dvig cenzusa za brezplačna kosila.

Socialno ogroženi konjunkture ne občutijo
Kljub temu je po njenem mnenju še veliko potrebnih sistemskih sprememb. V prvi vrsti je izpostavila ustanovitev posebnega sklada, ki bi pomagal socialno ogroženim pri premostitvi izrednih dogodkov, kot je smrt družinskega člana. V takih razmerah ljudje še toliko težje odplačujejo svoje dolgove ali stroške in jim zato poleg smrti svojca grozi še poglabljanje socialne stiske.

Pobudnice projekta si želijo, da projekt ne bi bil potreben, a obenem so prepričane, da se bo izvajal še več let, saj bo določen del družbe vedno socialno izključen. Ob tem je Nina Zidar Klemenčič opozorila, da razmere, v katerih dva odrasla z minimalno plačo ostajata pod pragom revščine, niso spodbudni. "Pa tudi ni videti, da bi se trenutna gospodarska rast prelila k našim uporabnikom."

Luka Lukič
Prijavi napako
Komentarji
wega
# 12.03.2018 ob 14:30
@genniuus, na njihovi spletni strani je navedeno
Ali denar resnično v celoti porabljen za tega otroka oz. to družino?
Da, denar, ki se steka v okviru sklica, je v celoti porabljen za to družino. Za kaj natanko bo porabljen, odločata družina in tista oseba, ki je tudi sicer zadolžena za preverjanje podatkov in spremljanje te družine pri ZPM LJ Moste Polje, t. i. skrbnik. Sredstev ne izplačujejo v gotovini, saj morajo biti na računu ZPM LJ Moste-Polje sledi o tem, za kaj je bil denar porabljen, natančno dokazljive. Provizije in stroški se plačujejo iz botrskega sklada, zato lahko zagotovimo, da gre vsaka nakazana vsota v celoti za izbrano družino.
hexen
# 12.03.2018 ob 13:52
Ne, res, to je neverjetno. 9000 slovenskim otrokom, ki kritično potrebujejo pomoč, je projekt Botrstvo v 8 letih pomagal z 12 milijoni, ker tega naša država ne zmore. Zmore pa pomagati zvezi NATO z 1.2 milijarde na leto.
penzl
# 12.03.2018 ob 13:53
Osem let projekta Botrstvo: Socialno ogroženi konjunkture ne občutijo

Tisti, ki so res povsem na socialnem dnu, jo redkokdaj občutijo. Takim mora dodatno pomagat država, v ugodnih gospodarskih razmerah si to seveda lahko privošči.
7up
# 12.03.2018 ob 14:20
To me spominja na cas, ko so govorili da gospodarska rast ni pomenbna....

No o pomenbnosti smo se lahko prepricali od krizi!
hexen
# 12.03.2018 ob 13:58
Ups, popravljam, vlada bi za vojsko namenila dodatnih 1.2 milijarde za nadaljnjih 8 let, to znese dodatnih 150 milijonov na leto.
Greg
# 12.03.2018 ob 21:50
Samo v razmislek! Z prek dvajset letnimi izkušnjami prostovoljnega dela v dobrodelini organizaciji, mi gredo na jetra ljudje, ki se hvalijo, koliko "revnih otrok" je in ob tem "jokajo" in če pet let je siituacija ista itd.... A veste, kakšno je najboljše socialno delo? Da damo človeku njemu primerno zaposlitev in omogočimo da lahko s to zaposlitvijo preživi sebe in svojo družino. Ne pa razna botrstva, zvezdice, solzice, karitasi in rdeči križi.... Revežev me smemo ustvarjati, ampak moramo ljudem vračati dostojanstvo, da lahko sami s svojim delom preživijo družino,... Pa še to, poglejte kdo je bil pred petimi, desetimi leti na vodilnih položajih teh organizacij , v lokalnem in državnem nivoju in kdo je sedaj? Bo zanimiv pogled!
genniuuss
# 12.03.2018 ob 14:24
v prispevku ni nikjer navedeno,
koliko denarja gre za zaposlene v projektu Botrstvo,

da ni to bolj tako kot z loterijo, samo sebi namen.
semaino
# 12.03.2018 ob 14:03
Osem let projekta Botrstvo: Socialno ogroženi konjunkture ne občutijo


Socilano ogrozeni nikoli ne bodo obcutili konjukture. Zal. Na koncu bom povedal zakaj.

Ker konjukturo obcutijo samo tisti, ki jo ustvarjajo oz, ki se za njo izpogajajo.
Verjamem, da je vecina delodajalcev taksnih, da se lahko pogajas za svojo placo, normalno pogovris, kaj si v resnici vreden in najdes individualno resitev, ce si priden in zanesljiv kader. Vendar Slovenec tega ni navajen. Poizkusite. Vljuden pogovor vam ne bo poslabsal vase pozicije.

Malo je bebcev od delodajalcev, ki marljivega in postenega kadra ne bi zadrzal, o zasebnem sektorju govorim.

Je pa res, da Slo drzava ukrade delavcu najmanj 200-400€ neto prihodka na placah zardi visokih davkov.
Nemcija za 1450€ bruto stroska delodajalca, da delavcu 1150€ place.
Slovenija za 1450€ bruto stroska delodajalca, da delavcu 950€ place.
Slovenija bi za 950€ brto stroksa delodajalca, da delavcu +500€ place, lahko pa bi mu npr. 650€. (Je pa zalostno, da taksna placa sploh obstaja).

Za nizke place niso toliko krivi delodajalci, kolikor so levicarji in njihov sistem na obasti. Vi pa se kar volite te, ki z lastnim delom ne znajo preziveti in se to ne znajo preziveti poceni.


Krivi niso delodajalci, ampak levicarji na oblasti, ki nas rubijo od Drnovskovih dni dalje. 04-08 se se stvari zacele popravljati, zdaj pa zopet - hop po ljudeh, ki delajo.

Delovno sposobni in socialno ogrozeni so v veliki pasti. Zato mladi, ne izpuscati pouka, pridno se uciti, zbirati prakso in ustvarjati, ter si nabrati veliko izkusenj. Taksni boste lahko drago prodali svojo kozo. Ce vas bodo pa zanimali cigareti, alkohol, lenarjenje, spanje in iskanje lazjih poti pa vam revscina ne pobegne.
SF0100
# 12.03.2018 ob 15:22
Me zanima koliko je prispevala družina Janković in z njo povezane firme?!
zigag
# 12.03.2018 ob 14:50
Tole naj si prebere Šteukelj in njegova publika. Eni resnično ogroženi ne pridejo niti do državne pomoči.

Kdo se bo zanje boril pred Vlado?

Kdo bo zanje stavkal na dan stavke?

Kdo bo zanje izsiljeval zadnje finančne luknje za višanje plač, ki jih sploh nimajo?

Ne pravim, da so delavske pravice pomembne.

A gledati v luči konteksta vseh teh ljudi, za katere se v tej drzavi premalo bori kdorkoli, je slej ko prej potrebno celotno družbo.

Sicer bomo kmalu postali razslojena družba na eni strani priviligirancev in na drugi strani močno socialno ogroženih, kot so razlike prisotne v ZDA.

Si res želimo takšne družbe?

V razmislek vsem odgovornim na javnih funkcijah, ki ste odgovorni za to stanje ali bi ga vsaj lahko izboljšali!
pedalski
# 12.03.2018 ob 14:41
pistacija, se strinjam da je kvalitetnih kadrov. Samo zakaj jih je premalo? Kvaliteten kader se ne rodi, se ustvari. In kako se ustvari? Definitivno ne sam od sebe. Ker se delodajalcem ne da investirati in producirati dobrega kadra in se jim zdi škoda denarja in to gledajo kot izgubo. Zaradi take mentalitete smo tam kjer smo.
rabelj
# 12.03.2018 ob 14:30
Osem let projekta Botrstvo: socialno ogroženi konjunkture ne občutijo

Samo vprašam- mogoče zato ker je vsa konjuktura izmišljena (beri s preurejanjem številk so priredili rezultate tako kot jim odgovarja, saj nebi bilo prvič)?
pistacija
# 12.03.2018 ob 14:26
Tocno tako kot je semaino povedal. Kvalitetnih kadrov je dejansko premalo in se iscejo. Ce nimas dveh levih rok z lahkoto dobis sluzbo.
One-trick pony
# 12.03.2018 ob 20:02
"Pa tudi ni videti, da bi se trenutna gospodarska rast prelila k našim uporabnikom."

Mogoče zato, ker so se ljudje razvadili in raje kot za delo prosijo za socialno pomoč? Leta 2017 je bilo izdani 12.500 delovnih dovoljenj za tujce. Kako je ob taki množični bedi, kot se na podlagi tabloidnih člankov zdi da vlada v Sloveniji, to možno? Mogoče še kak prispevek o tem?
paver
# 14.03.2018 ob 15:29
Moj šef bi rekel da državi rit odnašajo.
spela55
# 12.03.2018 ob 19:41
Vendar taka društva, vključno Karitas in Rdeči križ, nimajo vpogleda v podatke o socialnem stanju (dohodki, premoženje, socialne ugodnosti) prosilcev za pomoč. Zato menim, da se s tem niti nebi smela ukvarjat. Naj pomoč delijo državne službe (strokovnjaki), ki edine točno poznajo razmere in načine pravilne pomoči.

Rdeči križ in Karitas delita socialno pomoč na podlagi odločbe "državne službe", ki se ji reče CSD (ne bom razpravljala o njihovi strokovnosti), ki kao točno poznajo razmere in se delajo, da pravilno pomagajo. Če nimaš odločbe ne dobiš pomoči, Karitas si pridružuje pravico do tega, da te da na čakalno listo, kjer te obvestijo naknadno, če boš upravičen do njihove pomoči. Po kakšnih parametrih odločajo ni javno znano.
galoper
# 12.03.2018 ob 14:45
Ko se peljejo na kontrolo, se to smatra za pomoč v obliki potnih stroškov, dnevnic,...zaposlenih ali morda pogodbenih izvajalcev?
galoper
# 12.03.2018 ob 14:16
Na spletu sem opazil koristolovstvo na račun revščine v tujini. Spada to v isto vsoto?
lightning.si
# 12.03.2018 ob 18:57
@Park # 12.03.2018 ob 14:16

Konjukture ne čuti nihče, razen levi priviligiranci!
_____________

in seveda javni sektor, predvsem tisti z ne-najmanjšimi plačami
Krissssss
# 12.03.2018 ob 14:23
"04-08 se se stvari zacele popravljat"

hahaha ja seveda .. lahko je ko nabijes dolgove vzemas kredite .. sploh pa nemors sploh primerjat casov pred svetovno krizo z danasnjimi.. zivis pa v oblakih ce mislis da bi desnica dejansko sedaj pomagala ljudem nobenga ne briga za ljudi niti levice niti desnice .. vsi bi radi samo svoj kos pogace denar pod mizo in tko naprej ..
Bivši uporabnik
# 12.03.2018 ob 15:24
Skrajni čas je da država pri nas upelje Skandinavski model, ampak to ni v interesu neoliberalnih elit in kolaborantov kapitala.
tore
# 12.03.2018 ob 14:56
Par mesecev nazaj je bilo rečeno, da je v SLO in Norveški najbolje poskrbljeno za otroke na celem svetu. Torej.
Vedno se bo našel kdo ki rabi pomoč. Vendar taka društva, vključno Karitas in Rdeči križ, nimajo vpogleda v podatke o socialnem stanju (dohodki, premoženje, socialne ugodnosti) prosilcev za pomoč. Zato menim, da se s tem niti nebi smela ukvarjat. Naj pomoč delijo državne službe (strokovnjaki), ki edine točno poznajo razmere in načine pravilne pomoči.
Mene to spominja na tisto gospo ki so si ji psi smilili, potem jih je pa imela 10, pa nato 20, pa 50 ...
genniuuss
# 12.03.2018 ob 14:34
wega

# 12.03.2018 ob 14:30

@genniuus, na njihovi spletni strani je navedeno


če si s tem seznanjen, povej koliko % gre za plače zaposlenih ?
Kazalo