Če bi odstopila celotna vlada, stavke ne bi bilo, saj bi bila nesmiselna, je dejal Štrukelj. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Če bi odstopila celotna vlada, stavke ne bi bilo, saj bi bila nesmiselna, je dejal Štrukelj. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

1993
1. december - splošna stavka zdravnikov in zobozdravnikov Fides. Zahteva: sklenitev kolektivne pogodbe.

1994
10., 11. januar - stavka zdravnikov in zobozdravnikov Fides.

1995
14. december - stavka zdravnikov in zobozdravnikov Fides.

1996
21. marec do 12. april - stavka zdravnikov in zobozdravnikov Fides.
18., 19., 20. marec - Stavka novinarjev RTV Slovenija. Zahteva: spoštovanje kolektivne pogodbe.
22. maj - Stavka na Univerzi v Mariboru
26. junij - Stavka na večini okrajnih in okrožnih sodišč. Zahteva: Povečanje plač, nova sistemizacija.

1998
23. februar - Stavka na Onkološkem inštitutu. Radiofiziki zahtevali višje plače.
31. marec - Stavka na obeh slovenskih univerzah.

2000
6. oktober - dveurna stavka v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva
10. oktober - Stavka zdravnikov in zobozdravnikov. Zahteva: Uskladitev zdravniških plač s sodniškimi.

2001
15. junij - Stavka po večini lekarn po Sloveniji (Sifarm).

2002
19. marec do 5. april - Zdravniki in zobozdravniki delali po 40 ur tedensko.

2004
25. maj - Stavka zdravnikov in zobozdravnikov Fides
3. do 6. oktober - splošna stavka novinarjev zaradi kolektivne pogodbe

2006
3. marec - 21 sodnikov gospodarskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča zaradi plačne reforme dela le toliko, kolikor od njih zahteva norma.

2007
7. maj - stavka Policijskega sindikata
26., 27. november - stavka carinikov. Zahteva: ustrezno vrednotenje pooblaščenih uradnih oseb

2008
8. april - protestni shodi sodniškega društva zaradi plačne reforme
9. do 11. junij - stavka več kot 80 odstotkov sodnikov. Sodili so le o najnujnejših zadevah ter tistih, ki jim je grozilo zastaranje.
1. julij - začetek devetmesečne bele stavke sodnikov

2009
29. julij - stavka Sindikata zdravstva in socialnega varstva

2010
1. september - zdravniki preklicali soglasja o delu nad 40 ur tedensko. Teden dni pozneje je Fides z vlado sklenil dogovor.
27. september do 13. oktober - stavkalo približno 80.000 zaposlenih v javnem sektorju. Policisti, cariniki, veterinarji, RTV Slovenija, del zaposlenih v zdravstvu, sociali in kulturi.

2011
16. september - po zavrnitvi interventnega zakona sindikati končajo stavkovne dejavnosti

2012
18. april - okoli 100.000 javnih uslužbencev stavka proti predlaganim vladnim ukrepom za vzdržne javne finance. Koordinacija stavkovnih odborov protestno zapusti pogajanja z vlado.
9. maja dosežen stavkovni sporazum, ki ga podpiše večina sindikatov. Med njimi ni obeh policijskih, ki stavko nadaljujeta.
18. maj - Vlada in reprezentativni sindikati podpišejo aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor, 30. maja policijska sindikata umakneta referendumsko pobudo o zakonu za uravnoteženje javnih financ.
6. december - Koordinacija sindikatov javnega sektorja zaradi napovedanih rezov začne priprave na splošno stavko za 23. december.
12. december - Vložitev podpisov za referendum o izvrševanju proračuna za leti 2013 in 2014.
21. december - Po odločitvi ustavnega sodišča, ki ni dovolilo dveh drugih referendumov, koordinacija umakne pobudo za referendum o proračunu. Policijski sindikat napove nadaljevanje spomladi prekinjene stavke, ker vlada sporazuma ni izpolnila v celoti.

2013
11. januar - Policijski sindikat nadaljuje stavkovne dejavnosti.
18. januar - Predstavniki vladne pogajalske skupine in koordinacija stavkovnih odborov se prvič začneta pogajati.

V odločitev za stavko je sindikate vodilo predvsem predvideno znižanje mase za plače v javnem sektorju, ki bi imelo za posledico tudi odpuščanje zaposlenih. Sindikati opozarjajo, da se vlada o tem z njimi sploh ni pogajala.

Zato v prvi vrsti zahtevajo, da jih vlada prizna kot enakovredne socialne partnerje. Opozarjajo, da zastopajo 161.000 zaposlenih v javnem sektorju, a je vlada kljub temu odločitev o znižanju sredstev za plače sprejela enostransko, ne da bi z njimi o tem vsaj poskušala doseči sporazum, kot je bilo običajno vedno do zdaj. Vladi očitajo, da krši veljavne predpise in sporazume, med njimi tudi sporazum o razrešitvi stavkovnih zahtev, ki ga je maja lani po stavki podpisala s sindikati.
V javnem sektorju ne morejo kar ustaviti dela
Klasična oblika stavke, da bi preprosto nehali delati, v javnem sektorju sicer praktično ni mogoča. Stavkajoči morajo namreč upoštevati omejitve, ki izhajajo iz predpisov, in opravljati vrsto nalog tudi v času stavke, ko gre na primer za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja ali mednarodne obveznosti.

Vrtci in šole bodo zaprti
V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so se odločili, da bodo vrtci in šole na dan stavke zaprti. V vrtce bodo starši v izrednih primerih in po predhodnem dogovoru z zaposlenimi otroke lahko pripeljali, a le v tisto skupino, v kateri se bo tisti dan zagotavljajo nujno varstvo.

Delovanje vrtcev bo ta dan tako izrazito okrnjeno, ne bodo delovale podružnice, prav tako ne bodo izvajali pedagoških procesov, ki sicer tečejo v vrtcih, je pojasnil glavni tajnik sindikata Branimir Štrukelj. Kot je dodal, bodo starše še enkrat prosili, da jih podprejo s tem, da ta dan poskrbijo za varstvo svojih otrok.

Zaprte bodo tudi šole. Če se bo kakšen otrok ta dan vseeno znašel pred njihovimi vrati, pa imajo sindikati na šolah navodila, kako ravnati, je dejal Štrukelj, ki podrobnosti o tem ni razkril.

V sociali in zdravstvu kot ob nedeljah
Sindikat zdravstva in socialnega varstva je vodstva zavodov pozval, da delo organizirajo tako, da se bo opravljalo le nujne storitve in na način, kot je običajen v času dežurstva oziroma ob nedeljah. Predsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Zvonko Vukadinovič je pojasnil, da so se z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve podobno kot lani uskladili glede nujnih zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev.

Nasprotno pa je pri ministrstvu za zdravje, ki jim je po Vukadinovičevih besedah "vseeno in jim stavka nič ne pomeni". Za področje zdravstvene dejavnosti se tako pogovarjajo z vsakim zavodom posebej, kar pa ni dobro, je pojasnil Vukadinovič in dodal, da je stavka napovedana ministrstvu, ki bi se torej moralo dogovoriti s sindikatom o nujnih storitvah v času stavke.

Zdravstvena nega le 12 ur
Da stavka ne bi preveč prizadela bolnikov, so po besedah predsednice Sindikata delavcev v zdravstveni negi Jelke Mlakar predlagali, da bi namesto 24 ur trajala 12 ur, od 7. do 19. ure. Zagotavljali bodo vse, kar po zakonu morajo, torej nujno medicinsko pomoč, zdravstveno varstvo otrok, nosečnic in porodnic, pravi Mlakarjeva. Hospitalizirani bolniki pa po njenih besedah stavke praviloma ne bodo občutili, razen morda izjemoma pri kakšnem načrtovanem posegu.

Ponekod prenaročajo bolnike
Sicer pa bo način poteka stavke odvisen torej tudi od odločitev posameznih zavodov. V nekaterih so denimo že prenaročili bolnike. V sindikatu pa so, pravi Mlakarjeva, svojim predstavnikom v zavodih svetovali, naj ne prenaročajo bolnikov, ki bi imeli ta dan poseg, na katerega čakajo že več mesecev.

Zdravniki ne bodo stavkali
Zdravniški sindikat Fides se stavki ne bo pridružil. Po Vukadinovičevih besedah kljub stavki preostalega zdravstvenega osebja to ne pomeni nujno zastoja dela zdravnikov, saj lahko zdravniki tri četrtine stvari naredijo sami. Tako bo potekalo ambulantno delo in tudi nujne operacije, nenujne posege in preiskave pa bodo morali odpovedati.

Del policistov že stavka ...
Policijski sindikat Slovenije stavkovne dejavnosti izvaja že dober teden dni. Nadaljujejo namreč lani prekinjeno stavko, ob čemer potekajo pogajanja s predstavniki notranjega ministrstva. Med stavkovnimi zahtevami je ključna izvajanje lanskega stavkovnega sporazuma. Stavka bo potekala najmanj do ponedeljka, ko se bo sešel stavkovni odbor sindikata. Policijski sindikat pa se je pridružil tudi splošni stavki javnega sektorja.

... del policistov se o tem še odloča
V Sindikatu policistov Slovenije se za nadaljevanje stavke niso odločili, saj ocenjujejo, da se stavkovni sporazum izvaja. Glede sodelovanja v splošni stavki javnega sektorja pa pravijo, da jo načeloma podpirajo. Če dejavnosti ne bodo šle v smeri ureditve in izboljšanja statusa policistov, pa se bodo stavki pridružili.

Kljub omejitvam stavka tudi v zaporih
Klasična stavka tudi v zaporih ni mogoča. Kot pravi predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk, bodo stavkali, a pri tem upoštevali vse omejitve, ki jih imajo. Opravljali bodo naloge, ki so potrebne za varovanje, najnujnejšo strokovno obravnavo in materialno ter zdravstveno oskrbo zapornikov. Ne bodo pa se denimo opravljale oblike skupinskega dela, izobraževanje in prostočasne dejavnosti zapornikov.

Stavki se bodo pridružili tudi cariniki, ki pa o tem, kako bodo ta dan izražali svoj protest, še ne želijo govoriti. Leta 2010 se je stavka na zunaj najbolj poznala prav pri njih, saj so na nekaterih mejnih prihodih zaradi temeljitega dela carinikov in policistov nastajale daljše kolone vozil.

Le nujne zadeve na centrih za socialno delo
Centri za socialno delo bodo izvajali le nujne zadeve. Po besedah predsednika sindikata centrov za socialno delo Perice Radonjića bodo tako izvajali prvo socialno pomoč, pomoč na domu in programe, kjer izvajajo namestitveno dejavnost, kot so krizni centri, materinski domovi, varne hiše. Nemoteno bo delovala tudi interventna služba socialnega varstva. Odpadla pa bodo vsa svetovanja in dejavnosti, kjer ne gre za nujne zadeve.

Na upravnih enotah za zdaj posebne stavkovne dejavnosti niso predvidene. Po besedah sekretarja sindikata državnih organov Draga Ščernjaviča bo stavka na delovnih mestih, kar pomeni, da se delo lahko "opravlja v počasnejšem ritmu". Ponekod v državnih organih se bodo zaposleni po njegovih besedah zbrali na zborih delavcev, del pa se jih bo nato priključil protestnim shodom, ki bodo po Sloveniji.

Na RTV Slovenija poseben način stavke
Na stavko se pripravljajo tudi na Radioteleviziji Slovenija. Pri njeni izvedbi naj bi izhajali iz izkušenj ob stavki v letu 2010, vendar naj tokrat ne bi potekala na povsem enak način. Kot takrat pa naj bi poseben poudarek ta dan dali poročanju o stavki.


1993
1. december - splošna stavka zdravnikov in zobozdravnikov Fides. Zahteva: sklenitev kolektivne pogodbe.

1994
10., 11. januar - stavka zdravnikov in zobozdravnikov Fides.

1995
14. december - stavka zdravnikov in zobozdravnikov Fides.

1996
21. marec do 12. april - stavka zdravnikov in zobozdravnikov Fides.
18., 19., 20. marec - Stavka novinarjev RTV Slovenija. Zahteva: spoštovanje kolektivne pogodbe.
22. maj - Stavka na Univerzi v Mariboru
26. junij - Stavka na večini okrajnih in okrožnih sodišč. Zahteva: Povečanje plač, nova sistemizacija.

1998
23. februar - Stavka na Onkološkem inštitutu. Radiofiziki zahtevali višje plače.
31. marec - Stavka na obeh slovenskih univerzah.

2000
6. oktober - dveurna stavka v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva
10. oktober - Stavka zdravnikov in zobozdravnikov. Zahteva: Uskladitev zdravniških plač s sodniškimi.

2001
15. junij - Stavka po večini lekarn po Sloveniji (Sifarm).

2002
19. marec do 5. april - Zdravniki in zobozdravniki delali po 40 ur tedensko.

2004
25. maj - Stavka zdravnikov in zobozdravnikov Fides
3. do 6. oktober - splošna stavka novinarjev zaradi kolektivne pogodbe

2006
3. marec - 21 sodnikov gospodarskega oddelka ljubljanskega okrožnega sodišča zaradi plačne reforme dela le toliko, kolikor od njih zahteva norma.

2007
7. maj - stavka Policijskega sindikata
26., 27. november - stavka carinikov. Zahteva: ustrezno vrednotenje pooblaščenih uradnih oseb

2008
8. april - protestni shodi sodniškega društva zaradi plačne reforme
9. do 11. junij - stavka več kot 80 odstotkov sodnikov. Sodili so le o najnujnejših zadevah ter tistih, ki jim je grozilo zastaranje.
1. julij - začetek devetmesečne bele stavke sodnikov

2009
29. julij - stavka Sindikata zdravstva in socialnega varstva

2010
1. september - zdravniki preklicali soglasja o delu nad 40 ur tedensko. Teden dni pozneje je Fides z vlado sklenil dogovor.
27. september do 13. oktober - stavkalo približno 80.000 zaposlenih v javnem sektorju. Policisti, cariniki, veterinarji, RTV Slovenija, del zaposlenih v zdravstvu, sociali in kulturi.

2011
16. september - po zavrnitvi interventnega zakona sindikati končajo stavkovne dejavnosti

2012
18. april - okoli 100.000 javnih uslužbencev stavka proti predlaganim vladnim ukrepom za vzdržne javne finance. Koordinacija stavkovnih odborov protestno zapusti pogajanja z vlado.
9. maja dosežen stavkovni sporazum, ki ga podpiše večina sindikatov. Med njimi ni obeh policijskih, ki stavko nadaljujeta.
18. maj - Vlada in reprezentativni sindikati podpišejo aneks h kolektivni pogodbi za javni sektor, 30. maja policijska sindikata umakneta referendumsko pobudo o zakonu za uravnoteženje javnih financ.
6. december - Koordinacija sindikatov javnega sektorja zaradi napovedanih rezov začne priprave na splošno stavko za 23. december.
12. december - Vložitev podpisov za referendum o izvrševanju proračuna za leti 2013 in 2014.
21. december - Po odločitvi ustavnega sodišča, ki ni dovolilo dveh drugih referendumov, koordinacija umakne pobudo za referendum o proračunu. Policijski sindikat napove nadaljevanje spomladi prekinjene stavke, ker vlada sporazuma ni izpolnila v celoti.

2013
11. januar - Policijski sindikat nadaljuje stavkovne dejavnosti.
18. januar - Predstavniki vladne pogajalske skupine in koordinacija stavkovnih odborov se prvič začneta pogajati.