Slovensko vojaško letalstvo je danes sestavni del 15. polka vojaškega letalstva. V njegovi sestavi je osem večnamenskih helikopterjev Bell-412, štirje večnamenski transportni helikopterji AS 532 AL Cougar, dve transportni letali Pilatus PC-6 Turboporter in transportno letalo L-410 Turbolet. Letalska šola pa ima štiri helikopterje Bell-206 Jet Ranger, dve letali Zlin 143L, osem letal Zlin 242L in devet letal Pilatus PC-9/9M. Foto: Daniel Mlakar/Slovenska vojska
Slovensko vojaško letalstvo je danes sestavni del 15. polka vojaškega letalstva. V njegovi sestavi je osem večnamenskih helikopterjev Bell-412, štirje večnamenski transportni helikopterji AS 532 AL Cougar, dve transportni letali Pilatus PC-6 Turboporter in transportno letalo L-410 Turbolet. Letalska šola pa ima štiri helikopterje Bell-206 Jet Ranger, dve letali Zlin 143L, osem letal Zlin 242L in devet letal Pilatus PC-9/9M. Foto: Daniel Mlakar/Slovenska vojska

Slavnostni govornik slovesnosti ob postroju pripadnikov 15. polka vojaškega letalstva, ki je danes potekala v Vojašnici Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki, generalmajor Andrej Ostermann, je v svojem govoru presodil, da je slovensko vojaško letalstvo zadane naloge izvedlo strokovno in predvsem varno.

Med drugim je varovalo zračni prostor, izvedlo samostojni prehod na Natov C2-sistem, zagotavljalo modul v Natovih silah za hitro posredovanje in podporo enotam, izvedlo vajo Jadranski udar, dva tečaja usmerjevalcev združenih ognjev in uspešno upravljalo vojaško letališče v Cerkljah ob Krki.

Prevzeli so tudi novi hangar, zagotovili šestmesečno stalno pripravljenost dveh helikopterskih posadk in uvedli zmogljivosti PC6 za gašenje požarov. Neprecenljiv pa je bil predvsem prispevek vojaškega letalstva pri reševanju državljanov v okviru sistema zaščite in reševanja.

Vojaški letalci so namreč na pomoč v Sloveniji lani poleteli 360-krat in pri tem prepeljali 400 poškodovanih ali obolelih. Skupaj so leteli 550 ur, pomagali pa so tudi pri gašenju in pri tem na pogorišča izlili skoraj milijon litrov vode. Sodelovali so tudi v okviru Slovenija transplanta.

Osterman je spregovoril o izzivih in načrtih. Med ključnimi je navedel vzdrževanje zmogljivosti Natovega integriranega sistema zračne obrambe, zaščita sil in pripravljenost za delovanje pripravljenih in odzivnih sil, zagotavljanje zmogljivosti transportnega helikopterja za sile Nato v visoki pripravljenosti do leta 2019 in uveljavitev spremenjene organizacije delovanja letališča tudi za zahteve zavezništva.

Opozoril je še na usposabljanje usmerjevalcev združenega ognja in nadaljevanje gradnje tovrstne regionalne šole, na zagotavljanje ustrezne tehnične brezhibnosti in operativnosti zračnih zrakoplovov za izvedbo podpre Slovenski vojski in zagotavljanje sil v sistemu zaščite in reševanja.