Med podpisniki peticije so seveda tudi novinarji tiskanih medijev. Pri tem velja poudariti, da med 438 novinarji ni nikogar iz tednika Mag. Foto: RTV SLO
Med podpisniki peticije so seveda tudi novinarji tiskanih medijev. Pri tem velja poudariti, da med 438 novinarji ni nikogar iz tednika Mag. Foto: RTV SLO
Grega Repovž
Kot pravi Repovž, je država z instrumentalizacijo gospodarskega sistema, kar je razgalila tudi nekdanja državna sekretarka Andrijana Starina Kosem, začela pritiskati na Delo, Večer, Primorske novice. Svojo zgodbo predstavlja tudi RTV Slovenija. Foto: RTV SLO

Slovenske novinarke in novinarji obtožujemo predsednika vlade Janeza Janšo omejevanja medijske svobode.

Peticija zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji

Gre za trditev, ki je žaljiva tako za večino slovenskih novinarjev kot tudi za odgovorne urednike medijev, saj namiguje, da v večini niso neodvisni.

Ministrstvo za kulturo
Ministrstvo za kulturo
RTV Slovenija
Za podpisnike peticije je sporen tudi zakon o RTV-ju. Foto: RTV SLO

Pobudnika peticije novinarja Blaž Zgaga in Matej Šurc sta ob tem povedala, da opozorilo velja za vse politične sile in lastnike medijev v državi. Peticijo sta poslala na več kot 320 naslovov v tujino, tudi voditeljem članic EU-ja, mednarodnim organizacijam ter tujim medijem.

Poglavitni razlog za peticijo naj bi bilo dejstvo, da vlada zlorablja pomanjkljivosti medijske zakonodaje, ki je bila sprejeta v času prejšnjih vlad in je že na začetku mandata spremenila ključna zakona.

Trgovanje z državnimi deleži
Podpisniki peticije vladi očitajo tudi trgovanje z državnimi deleži v večjih slovenskih podjetjih, ki so bila solastniki medijev: "S spremembami kapitalske sestave je omogočila zamenjavo večine predsednikov uprav, članov nadzornih svetov in urednikov večine osrednjih slovenskih medijev. S tem je v njih vzpostavila neformalno in vplivno piramido odločanja. Novi direktorji in uredniki ne spoštujejo novinarske avtonomije in cenzurirajo novinarske vsebine, ki so kritične do oblasti." Vmešavanje vlade v medije je 12. junija 2007 v pismu priznala nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Andrijana Starina Kosem, dodajajo v peticiji. Opozarjajo pa tudi na sprejetje zakona o RTV Slovenija, ki naj bi v praksi okrepil vladni nadzor nad radiem in televizijo.

Cenzura ima več pojavnih oblik
Govora je tudi o cenzuri: "Cenzura v slovenskih medijih ima več pojavnih oblik. Prva se nanaša na vsebinske popravke člankov brez avtorjevega soglasja. Drugič, tudi naročeni članki pogosto niso objavljeni, običajno brez tehtnega pojasnila. Tretja oblika je omejevanje poročanja o nekaterih politično občutljivih temah in prepoved dostopa vladi nevšečnim mnenjskim voditeljem do določenih medijev. Novinarjem odpovedujejo delovna razmerja, jih degradirajo, jim odvzemajo delovna področja, jih premeščajo, diskriminirajo in šikanirajo."

"Številka vse pove"
In kaj pobudniki pričakujejo od peticije? "Na to, kar se dogaja, želimo opozoriti domačo javnost," zatrjuje Večerov novinar Zgaga. Ta nam je pojasnil tudi, da je zbiranje podpisov potekalo od vrat do vrat, saj s kolegom Šurcem nista imela nobene baze podatkov novinarjev. Zgagi se zdi pomembno, da sta podpise za peticijo prek pomočnikov zbirala tudi po regijah, saj novinarji, ki pišejo za regionalne medije, pritiske (na lokalni ravni) čutijo še močneje kot tisti v prestolnici. Med podpisniki peticije pa na primer ni nobenega novinarja iz tednika Mag.

Šurc, sicer zaposlen na RTV Slovenija, pa pravi, da peticija s seznamom imen in številom podpisnikov govori sama in da zato tu ni treba ničesar dodajati. Tudi na vprašanje, kakšno se mu zdi današnje stanje v novinarstvu v primerjavi s stanjem v času prejšnje vlade, je za MMC odgovoril redkobesedno: "Ne bi šel v primerjavo. Dejstvo je zgovorno, številka vse pove."

Ta vlada najbolj brutalno prestopila mejo?
Da peticija pove vse, se je strinjal tudi predsednik Društva novinarjev Slovenija in odgovorni urednik tednika Mladina Grega Repovž. Ta je za MMC pojasnil, da pričakuje še več podpisov in zagotovil, da gre za simbolčno gesto. Pritiskov na novinarje je bilo po njegovem veliko, o njih pa med drugim pričajo primeri Štular, Petrovčič, Škerjanc ipd. "Želja politike po vmešavanju v medije je vedno obstajala," pravi Repovž in dodaja, da je sedanja vlada to mejo prestopila najbolj brutalno, grobo do zdaj.

Meršol: Peticija je opozorilo
Mitja Meršol z Dela (osem let je bil tudi odgovorni urednik omenjenega časnika), ki je med podpisniki peticije, je za MMC povedal, da je peticija dobro opozorilo na stanje medijev v Sloveniji. Dejal je, da se na Delu v času sedanje vlade stvari spreminjajo, da je bilo veliko menjav, odhodov. Dodal je, da sam sicer ni bil žrtev političnih pritiskov.

Ministrstvo zavrača očitke
Na ministrstvu za kulturo vse očitke zavračajo. Če odgovorni urednik oceni, da določen izdelek zaradi nedoseganja profesionalnih standardov ali preverjenosti informacij ni primeren za objavo, nekateri novinarji v Sloveniji preprosto sklenejo, da je za to odgovorna vlada ali pa kar njen predsednik, je zapisano v odzivu ministrstva. Tu lahko beremo tudi, da v nadzornih svetih dveh delniških družb, ki izdajata tri najbolj brane dnevne časopise v Sloveniji, država nima večinskega vpliva.

Drnovšek peticiji dal svoj blagoslov
Z vsebino peticije in seznamom podpisnikov pa se strinja predsedik države Janez Drnovšek. Ta je poudaril, da je tudi sam že večkrat opozoril, da kakršno koli omejevanje svobode izražanja in poseganje v avtonomnost novinarjevega dela pomeni poseg v temeljna načela demokracije.

M. N.

Slovenske novinarke in novinarji obtožujemo predsednika vlade Janeza Janšo omejevanja medijske svobode.

Peticija zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji

Gre za trditev, ki je žaljiva tako za večino slovenskih novinarjev kot tudi za odgovorne urednike medijev, saj namiguje, da v večini niso neodvisni.

Ministrstvo za kulturo