Povojni poboji so se nedvomno dogajali tudi na Loškem gradu, ki je bil takoj po vojni zbirni center, meni predsednik komisije Pintar. Foto: RTV  SLO
Povojni poboji so se nedvomno dogajali tudi na Loškem gradu, ki je bil takoj po vojni zbirni center, meni predsednik komisije Pintar. Foto: RTV SLO

Raziskovalci v grobiščih, ki sta med seboj oddaljeni le deset metrov, pričakujejo odkritje več kot 50 žrtev povojnih pobojev. V enem grobišču so domnevno domobranci s škofjeloškega območja, v drugem pa tisti, ki so jih pokopali, verjetno nemški vojaki, je pojasnil predsednik komisije Janez Pintar. Začetek arheološkega prekopa, za katerega so sredstva zagotovljena in bo trajal predvidoma tri dni, naj bi bil določen v začetku prihodnjega tedna.

Pot do prepoznavanja žrtev
Po izkopu bodo opravili analizo DNK in raziskavo o antropološki sestavi okostij. Na osnovi izsledkov, poizvedovanj in pričevanj svojcev bodo poskušali ugotoviti identiteto žrtev. Posmrtne ostanke prepoznanih žrtev bodo svojci lahko prevzeli in sami pokopali ali jih spravili v kostnico, katere gradnja je v pripravi.

Zamenjava žrtev na grobiščih?
Izkopani posmrtni ostanki se bodo pridružili tistim, ki so jih pred letom dni izkopali v Bodoveljski grapi. Od 25 tam odkritih žrtev so jih uspeli identificirati sedem. Do izgradnje kostnice jih bodo hranili v prosti mrliški vežici v Škofji Loki, raziskovalci pa upajo, da jim bodo pri identifikaciji pomagali tudi posmrtni ostanki iz grobišča v Lovrenški grapi. Poboji, po katerih so omenjena grobišča nastala, so se namreč zgodili istega večera, zato je mogoče, da je prišlo do zamenjave žrtev.

Poleg teh naj bi bilo po različnih pričevanjih na škofjeloškem območju še več kot 20 že določenih grobišč, še vedno pa odkrivajo nova, med katerimi so tudi že izpraznjena.