Ambrožič očitke zavrača in zatrjuje, da ni prepisoval, njegovo magistrsko delo pa da je prestalo vse postopke na fakulteti. Foto: MMC RTV SLO
Ambrožič očitke zavrača in zatrjuje, da ni prepisoval, njegovo magistrsko delo pa da je prestalo vse postopke na fakulteti. Foto: MMC RTV SLO
Ambrožič
Ambrožič dvomi v računalniški program, ki je iskal podobnosti. Foto: MMC RTV SLO
Ambrožič
Sporno delo. Foto: MMC RTV SLO

Računalniška analiza magistrske naloge poslanca PS-ja Boruta Ambrožiča je pokazala večje ujemanje z diplomsko nalogo diplomiranke ljubljanske ekonomske fakultete. V stranki so zato za mnenje in dodatne podatke zaprosili mariborsko fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, pa tudi mariborsko pravno fakulteto.
Tudi na podlagi njunih ocen so v Pozitivni Sloveniji želeli odločiti o usodi Ambrožiča - tako znotraj poslanske skupine kot stranke.
Na fakulteti so oceno, koliko ujemanje dveh del vpliva na izvirnost poslančeve magistrske naloge, zavrnili, saj je ta s področja prava.
Pravna fakulteta bo delo preučila
Pravna fakulteta bo po drugi strani imenovala tričlansko komisijo iz vrst habilitiranih univerzitetnih učiteljev, ki bo preučila utemeljenost suma, da "magistrska naloga ni rezultat ustvarjalnosti in lastnih dosežkov avtorja". Komisija bo opravila tudi razgovor z Ambrožičem, o ugotovitvah pa poročala senatu mariborske univerze.
Če bo ugotovila, da njegova naloga ni izvirna, bo senatu predlagala odvzem znanstvenega naslova.
Kot ob tem sporočajo iz Pozitivne Slovenije, se bodo na seji sveta stranke 31. julija seznanili z vsemi dotedanjimi ugotovitvami in sprejeli sklep o nadaljnjem položaju poslanca Ambrožiča tako v poslanski skupini kot v stranki.

Ambrožič: Zgodile so se neljube napake
Ambrožič je vnovič odločno zavrnil očitke, da je v svojem magisteriju prepisal večino tuje diplome. Prepričan je, da so se pri računalniški analizi, ki je to pokazala, zgodile "neljube napake". Za pojasnila o analizi je že zaprosil Milana Ojstrška s Fakultete za računalništvo in informatiko.

Če bi navedbe o prepisovanju držale, bi to po njegovih izračunih pomenilo, da prepisano besedilo v njegovi magistrski nalogi obsega vse od 55 do 246 strani. To pa po njegovem ni mogoče, saj njegova magistrska naloga obsega 265 strani, diplomska naloga pa 38.

Kaj program dejansko ugotavlja?
Ambrožič očitke zavrača. Kot je v sporočilu za javnost pojasnil poslanec, želi od profesorja Ojstrška odgovor, na podlagi česa posebni program ugotavlja zadostno stopnjo individualnosti. Zanima ga tudi, kdo vse uporablja omenjen program, katerih je bilo zadnjih 1000 primerov uporabe tega programa in kakšen je bil izid.

Sprašuje še, v kakšne namene uporabljajo program, kdaj in kdo uporabo določi, kdo je razvil program in kakšno metodologijo uporablja, kakšne so omejitve in reference programa, kdo ima licenco za interpretacijo rezultatov programa in kdo mu jo je podelil. Poslanca zanima tudi, ali računalniški program upošteva citate.

Odgovori mu bodo, pravi, pomagali "pri razjasnitvi hude obtožbe, ki trenutno leti na moje avtorsko delo". Spomnil je še, da so le ugotavljali podobnost med besedili, medtem ko o plagiatorstvu odločajo strokovnjaki. Glede na zakonodajo in pravno prakso je namreč nujen pogoj za avtorsko delo zadostna stopnja individualnosti, je še navedel poslanec.

To po njegovem mnenju pomeni, da se delo loči od enakih ali podobnih avtorskih del, kar pa naj bi bilo po mnenju Ambrožiča v njegovem primeru več kot očitno.