Poslanci bodo tako spremembe petih zakonov s področja pravosodja obravnavali na februarski redni seji, ki se bo začela v začetku marca. Foto: DZ/Martina Čuk
Poslanci bodo tako spremembe petih zakonov s področja pravosodja obravnavali na februarski redni seji, ki se bo začela v začetku marca. Foto: DZ/Martina Čuk
14. seja Kolegija predsednika DZ

Poslanci bodo tako spremembe petih zakonov s področja pravosodja obravnavali na februarski redni seji, ki se bo začela v začetku marca. Gre za novelo zakona o sodiščih, o sodniški službi, o državnem tožilstvu, o brezplačni pravni pomoči in o sodnem registru. Čeprav v opoziciji trdijo, da je minister za pravosodje Goran Klemenčič omenjene novele označil za t. i. mini sodno reformo, v vladi pojasnjujejo, da gre za manj zahtevne spremembe, ki uveljavljajo priporočila Greca in so namenjene bolj transparentnemu delovanju pravosodja.

Klemenčič je po potrditvi zakonov na vladi dejal, da s tem končujejo prvi korak na poti reforme pravosodja. Predlagane spremembe prinašajo pomembno optimizacijo delovanja mreže sodišč in dajejo predsednikom okrožnih sodišč pristojnost in odgovornost, da izenačijo obremenjenost sodnikov na okrožnih in okrajnih sodiščih.

Predlagane spremembe v javni razpravi le devet dni
Vodja poslancev SDS-a Jože Tanko je dejal, da so bili predlogi sprememb zakonov v javni razpravi devet dni. Ob tem je spomnil, da je Klemenčič kot predsednik Komisije za preprečevanje korupcije večkrat kritiziral nujne in skrajšane postopke sprejemanja zakonov vlade Janeza Janše, opozarjal na transparentnost in omogočanje javne razprave ter svaril pred korupcijskimi tveganji. Zdaj pa teh postopkov v vlogi ministra ne spoštuje, je pripomnil Tanko.

Medtem pa je vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer zatrdila, da razlogi za skrajšan postopek "pijejo vodo" v skladu s 142. členom poslovnika DZ-ja, saj da se nanašajo na manj zahtevne dopolnitve in spremembe zakona.

Dodala je, da gre le za spremembe posameznih členov zakonov, in ne za celovit poseg v delovanje sodne veje oblasti ali mini reformo. Spremembe zagotavljajo uskladitev zakonodaje s pravnim redom EU, s čimer bomo izvajali nekaj, kar je bila doslej po njenem mnenju mrtva črka na papirju. Prav tako je zatrdila, da je bilo posvetovanje glede teh sprememb zagotovljeno, koalicija pa vsebinsko spremembe podpira.

Utemeljeno skrajšan postopek
Predsednik DZ Milan Brglez je zagotovil, da so bili razlogi za skrajšan postopek izpolnjeni. Zato je predlog - kljub pozivom, naj glasovanje preloži in pred odločanjem o tem vendarle pridobi pojasnila ministra Klemenčiča in tudi mnenje sodnega sveta -, dal na glasovanje.

Vodja poslancev ZaAB-a Jani Möderndorfer je opozoril, da bodo s potrditvijo skrajšanega postopka diskvalificirali dobršen del navad in prakse v demokraciji ter tiste, ki bi radi sodelovali v razpravi po postopku, ki bi bil v skladu s poslovnikom. Kritičen pa je tudi do same vsebine zakonov. Tudi poslanec ZL-ja Matej T. Vatovec je opozoril, da gre za pomembno vsebino, za katero bi morali omogočiti širšo razpravo. Na postopek je po njegovih besedah opozoril tudi sodni svet.

DZ bo po skrajšanem postopku obravnaval še predlog sprememb zakona o elektronskem poslovanju na trgu in na predlog poslanca SMC-ja Marjana Dolinška novelo zakona o praznikih in dela prostih dneh. Vodja poslancev SD Matjaž Han je sicer za to opozoril, da bi takšni predlogi sprememb zakonov zaslužili širše soglasje.

14. seja Kolegija predsednika DZ