Predsedujoča skupini mednarodnopravnih strokovnjakov Miha Pogačnik in Davorin Rudolfo sta pojasnila, da so govorili o treh pravnozavezujočih forumih: o meddržavnem sodišču v Haagu, arbitražnem sodišču v Haagu in o ad hoc arbitraži. Rudolf je izrazil mnenje, da bi meddržavno haaško sodišče vprašanje uredilo zelo hitro, medtem ko je Pogačnik dejal, da Slovenija ne želi zapreti možnosti za predstavitev spora pred katero koli alternativo.

Pogačnik je dodal, da pri strokovnih zadevah ne pričakujejo večjih težav, sicer pa bo glede na vsebinska stališča po njegovih besedah treba opraviti še nekaj pogovorov. Napovedal je, da bo naslednje srečanje komisije konec maja v Sloveniji.

"V naketarih stališčih se razlikujemo, upamo pa, da bomo v nadaljnjih pogovorih premostili vse, kar nas deli," je prepričan Rudolf. Povedal je še, da se člani komisije niso pogovarjali o spornih točkah na meji.

"Naloga te mešane komisije ni niti ugotavljanje niti saniranje dejanskih situacij na terenu," je poudaril Pogačnik in nadaljeval, da se ukvarjajo s formulacijo posebnega sporazuma, s katerim bosta državi pred izbrani forum predložili spor.

Stališča znana, a zelo različna
Komisijo sestavlja po sedem mednarodnopravnih strokovnjakov z vsake strani, slovenska stališča je za sestanek sprejel odbor DZ-ja za zunanjo politiko, o tem pa so na skupnem sestanku govorili tudi predsedniki parlamentarnih strank.

Na drugi strani hrvaška parlamentarna telesa ali drugi organi o tem v zadnjem času niso razpravljali. Toda temeljna stališča obeh strani so že dolgo znana. Slovenija poudarja, da mora biti izhodišče za vsako odločanje o tem stanje ob osamosvojitvi oziroma na dan 25. junija 1991. S tem se Hrvaška seveda strinja, saj gre za eno izmed stališč Badinterjeve komisije, a težava je, ker državi takratno stanje vidita zelo različno.

Za Hrvaško je spornih 6 točk na meji, za Slovenijo 22, Hrvaška želi razsojanje o morski meji in morda nekaj kilometrov ob Dragonji, Slovenija sprejema arbitražo tretjega, če bi ta vzel pod drobnogled tudi celotno kopensko mejo. Slovenija meni, da bi moralo mednarodno sodišče ali kaka druga ustanova, ki bi razsojala o tem vprašanju, izhajati iz načela pravičnosti, medtem ko Hrvaška temu nasprotuje in vztraja, da je in mora biti merodajno izključno mednarodno pravo. To je, kot menijo nekateri hrvaški pravniki in politiki, bolj v korist Hrvaški, medtem ko naj bi bilo načelo pravičnosti ugodnejše za Slovenijo.

Najprej dogovor o spornih točkah
Prva naloga komisije, ki se je prvič sešla na Reki, je sestaviti seznam spornih točk ob meji. Druga bolj vsebinska vprašanja bodo še nekaj časa morala počakati. Ni se treba bati, da bi do dogovora o morebitni arbitraži prišlo kmalu, pogajanja pa se lahko vlečejo tudi več let. Kot je včeraj dejal Miha Pogačnik za TV Slovenija bi bil izjemen uspeh, da bi se dogovorili v nekaj mesecih, a tudi sam pričakuje daljša pogajanja.

O oblikovanju dveh komisij, ki bi pripravili podlage za morebitno reševanje mejnega vprašanja pred mednarodnim pravosodnim telesom sta se lani poleti na Bledu načelno dogovorila premiera Janša in Sanader.