Vaša ocena: 
Ocena 3,0 od 41 glasov
Ocenite to novico!
| Ljudje se bodo pripeljali z avtobusi, za njih so organizirana parkirna mesta in za procesijo lahko štejete že to, priti s parkirnega mesta na stadion, ker to, kakor koli vzamemo, 25.000 ljudi spravit na stadion, to je še zmeraj logističen zalogaj. V urbanem središču, ponavljam. |
| Zame je presenečenje, da še leta 1939, ko se je vojna dejansko začela, so bili ljudje vsaj v cerkvenih krogih v Sloveniji še vedno prepričani, da je možno, da se Jugoslavija vojni izogne. |
| Če prelistate zajetni zbornik, ki je izšel po tem kongresu, če malo pogledate v kazalo zadaj, kjer so ti predavatelji in naslovi predavanj, ki so natisnjena v celoti, vidite da se predavanje dotikajo vsakdanjega življenja. Vsakdanjega življenja človeka, njegovega odnosa do evharistije in da skušajo poudariti samozavest. Ta množičnost naj bi utrdila samozavest jugoslovanskih katoličanov. |
| Politične teme so obravnavali na katoliških shodih. Med tem ko so evharistični kongresi namenjeni poglobitvi verskega življenja vernikov v posameznih deželah. | ||
| France Dolinar | ||
| Prva tri, štiri leta so mednarodne evharistične kongrese organizirali vsako leto, nato pa so bili mednarodni evharistični kongresi vsako drugo leto. Za to, da so bili vmes nacionalni ali regionalni evharistični kongresi. |
| Od samega začetka so kristjani praznovali obhajanje Kristusove zadnje večerje, ki so ji rekli evharistija, zahvalna daritev. In to je bil tisti osrednji dogodek, ki so mu posvečali največjo pozornost. Šlo je za darovanje, ponovitev darovanja Kristusove daritve in prejemanje Kristusa pod podobo kruha. |
| Po drugi svetovni vojni takim množičnim verskim manifestacijam družba ni bila naklonjena. |
Evharistični kongres v Ljubljani leta 1935 je bil kongres v pravem pomenu besede. Za letošnjega v Celju pa so ponesrečeno izbrali ime kongres, je za MMC dejal zgodovinar France M. Dolinar.
Ker se bliža Slovenski evharistični kongres, ki bo 13. junija na nogometnem stadionu Arena Petrol v Celju, smo o pomenu in zgodovini evharističnih kongresov povprašali vodjo nadškofijskega arhiva v Ljubljani. France M. Dolinar je v pogovoru za našo spletno stran orisal zgodovino evharističnih kongresov na ozemlju oz. v bližini Slovenije, podrobneje opisal evharistični kongres, ki je bil leta 1935 na Plečnikovem stadionu v Ljubljani in se ga je udeležilo 150.000 ljudi, in spregovoril tudi o krizi vrednot in brezjanski Mariji.
Povedal je tudi nekaj besed o evharističnem kongresu v Celju, ki bo potekal pod geslom Evharistija, božji dar za življenje. Kot pravi, bo šlo v Celju bolj za versko manifestacijo, katere višek bo evharistična daritev, saj so organizatorji pozabili na konkretno izvedbo tega, kar dejansko kongres je.V Celju bo poleg svete maše in procesije z Najsvetejšim potekala tudi razglasitev slovenskega mučenca Alojzija Grozdeta za blaženega. Papežev odposlanec, ki bo vodil Slovenski evharistični kongres, pa bo vatikanski državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone.
Kaj je smisel evharističnih kongresov? Kje je bil prvi kongres oz. kdo je to začel?
Vrnil bi se na same začetke, kaj sploh pomeni evharistija v življenju kristjana. Od samega začetka so kristjani praznovali obhajanje Kristusove zadnje večerje, ki so ji rekli evharistija, zahvalna daritev. In to je bil tisti osrednji dogodek, ki so mu posvečali največjo pozornost. Šlo je za darovanje, ponovitev darovanja Kristusove daritve, in prejemanje Kristusa pod podobo kruha. V 11. stoletju, ko so se pojavile prve bolj izrazite teološke zmote, ki so nasprotovale Kristusovi navzočnosti pod podobama kruha in vina, se je pobožnost do evharističnega Kristusa razširila. Takrat se pojavijo tudi javna čaščenja Svetega Rešnjega telesa, pojavljajo se bratovščine Svetega Rešnjega telesa v najrazličnejših oblikah, ki so se razširile po vsem prostoru, tudi v našem. Bolj do izraza prihajajo tudi evharistične ali telovske, kot smo jim včasih rekli, procesije. To je tudi tisto obdobje, ko se pojavljajo tako imenovani evharistični čudeži. Takšen primer imamo v Orvietu (mesto v Italiji, op. a.), ko je češki duhovnik dvomil o Jezusovi navzočnosti pod podobama kruha in vina, romal v Rim in se ustavil v Orvietu. Ko je maševal, je pri povzdigovanju oz. po povzdigovanju podvomil, ali je Kristus res navzoč pod podobo kruha, in ko je hostijo prelomil, naj bi se nad korporal pocedila kri, in to je seveda vzbudilo veliko pozornost. V 19. stoletju je znameniti pariški monsinjor Gaston Segur želel evidentirati vse kraje v Franciji, kjer so se taki čudeži zgodili. Ko je gospa Emilie Marie Tamisier dobila ta njegov seznam, je prišla na idejo, da bi organizirala romanja k tem krajem. Prvo takšno romanje je organizirala leta 1874 v Lillu. Že čez dve leti v Avignonu je ob tem romanju organizirala tudi prva predavanja, ki so govorila o Kristusu, njegovi navzočnosti, o čaščenju. Ta navada se je zelo hitro udomačila v Franciji, nato tudi v Belgiji in leta 1881 so v Lillu že organizirali prvi francoski evharistični kongres, h kateremu pa so že prišli tudi prvi delegati iz Belgije, Avstrije, Švice, Italije.
Se pravi. da je bil to že mednarodni kongres?
To je že, lahko rečemo, prvi mednarodni evharistični kongres in na tem kongresu so že nastopili s posameznimi skupinami, v katerih so vedno razpravljali o temah, ki so bile povezane z evharistijo in predvsem o temah, ki so govorile o vlogi evharistije v življenju kristjana. Šlo je za to, da se evharističnega Kristusa postavi v središče človekovega življenja. Prva tri, štiri leta so mednarodne evharistične kongrese organizirali vsako leto, nato pa so bili mednarodni evharistični kongresi vsako drugo leto. Za to, da so bili vmes nacionalni ali regionalni evharistični kongresi. Kongresi so bili vsako leto, samo vsako drugo leto je bil mednarodni. Od leta 1893 pa je tem evharističnim kongresom predsedoval papežev legat. Ne papež osebno, ampak papežev legat. Prvič se je to zgodilo na evharističnem kongresu v Izraelu, nato pa je postala to navada. Če je šlo za mednarodni evharistični kongres, ga je vodil papežev legat. Mnogokrat pa tudi, ko je šlo za regionalnega.
Takšen, kot bo zdaj pri nas v Celju.
Tak kot je zdaj pri nas v Celju in je bil leta 1935 v Ljubljani - evharistični kongres za Jugoslavijo. Takrat je bil papežev legat poljski kardinal Hlond, zdaj v Celju pa bo to drugi za papežem (papežev državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone, op. a.). To je na neki način priznanje tudi Sloveniji.
Kateri kongresi pa so bili že na ozemlju Slovenije. Omenili ste tega v Ljubljani leta 1935. Ali je bil še kakšen prej?
Prej so bili bolj regionalni. Bili so po dekanijah. Prvi na ozemlju nekdanje Jugoslavije je bil v Dubrovniku leta 1909, ampak to še ni bila Jugoslavija. Na ozemlju Jugoslavije pa je bil leta 1922 v Varaždinu in naslednje leto v Zagrebu, leta 1924 v Osijeku na Trsatu. Se pravi v neposredni bližini Ljubljane. Takrat se je porodila tudi ideja, da bi organizirali evharistične kongrese v Sloveniji, in leta 24 so bili organizirani prvi dekanijski evharistični kongresi. V Cerknici, na Vrhniki, v Šmartnem pri Litiji, v Grobljah naslednje leto, v Kočevju. Ob koncu 20. in na začetku 30. let pa so bili evharistični kongresi v vseh dekanijah po vsej Sloveniji. Leta 1934 so se na Jugoslovanski škofovski konferenci v Zagrebu domenili, da organizirajo skupni kongres za vso Jugoslavijo in za kraj so določili Ljubljano.
Po kakšnih posebnih poteh ali se ne ve?
Ker je bil prvi tak evharističen kongres za Jugoslavijo ali so se ga udeležili verniki vse Jugoslavije v Zagrebu, potem so rekli, naj bo naslednji v Ljubljani.
Takrat je bilo tri dni procesij, maš, povzdigovanj, zdaj v Celju bo samo en dan tak.
Kongres v Ljubljani leta 35 je bil kongres v pravem pomenu besede. To se pravi: poudarek je bil na zborovanjih. Ta so bila po stanovih in na teh zborovanjih po stanovih so potem predavali pomembni ljudje, ki so bili aktivni v verskem življenju v Jugoslaviji, ne samo v Sloveniji. Predavatelji so bili iz cele Jugoslavije in so se dotikali različnih tem. Če prelistate zajetni zbornik, ki je izšel po tem kongresu, če malo pogledate v kazalo zadaj, kjer so ti predavatelji in naslovi predavanj, ki so natisnjena v celoti, vidite, da se predavanje dotikajo vsakdanjega življenja. Vsakdanjega življenja človeka, njegovega odnosa do evharistije in da skušajo poudariti samozavest. Ta množičnost naj bi utrdila samozavest jugoslovanskih katoličanov. Zanimivo pa je, da se političnih tem ne dotikajo. Politične teme so obravnavali na katoliških shodih. Medtem ko so evharistični kongresi namenjeni poglobitvi verskega življenja vernikov v posameznih deželah. Vzporedno s temi predavanji, ki so bila, so bile pa te množične velike manifestacije. Deloma po ljubljanskih cerkvah za posamezne stanove in potem seveda tista osrednja slovesnost na ljubljanskem stadionu, kamor so prišli delegati iz vse Jugoslavije. Za Celje so morda ponesrečeno izbrali ime kongres, ker strogo vzeto, ne gre za kongres. Teh predavanj, ki smo jih navajeni tako v svetovnem kot evropskem merilu, teh predavanj pravzaprav za Celje niso organizirali. Tu gre za versko manifestacijo, za neke vrste slovesen romarski shod, katerega višek bo seveda evharistična daritev.
Lahko opišete, kako je bilo to v Ljubljani? Koliko je bilo ljudi? V Celju pričakujejo 25.000 ljudi, to niti ni tako veliko.
Ko gledamo slike teh procesij po ljubljanskih ulicah in na stadionu,vidimo, da gre res za neko množično prireditev. V zborniku je zapisano, da je evharistični kongres leta 1935 v Ljubljani obiskalo 150.000 ljudi.
To je veliko ljudi, sploh za obdobje pred vojno.
V Sloveniji se še niso zavedali, niso še slutili, da bo vojna. Za to so bili nekoliko presenečeni. Zame je presenečenje, da še leta 1939, ko se je vojna dejansko začela, so bili ljudje vsaj v cerkvenih krogih v Sloveniji še vedno prepričani, da je mogoče, da se Jugoslavija vojni izogne.
Na podlagi česa pa?
Ne vem, na podlagi česa. Nekoliko podrobneje sem se ukvarjal z dokumentacijo o škofu Rožmanu in škofu Tomažiču, deloma tudi o zagrebškem nadškofu. Ti ljudje dejansko vsaj resno niso računali z vojno.
Sploh ne v takih razsežnostih.
V takih razsežnostih pa sploh ne.
Vrniva se nazaj h evharističnemu kongresu v Ljubljani. Prav gotovo je bilo to nekaj ogromnega tudi za prebivalce same Ljubljane.
Za prebivalce same Ljubljane je bilo to res neko izjemno doživetje. Če gledamo ta stadion, in to ne gre za tribune, ljudje so bili razvrščeni po tej površini, kjer je danes nogometno igrišče, tu je šlo dejansko za tisoče in tisoče ljudi.
Kako je bilo z organizacijo dogodka, kje so romarji prenočevali, kako so poskrbel zanje, so imeli kašne logistične težave?
Kolikor se spomnim in kolikor sem bral v poročilih, kolikor se spomnim tudi pripovedovanja ljudi, ki so to še doživeli kot mladi fantje ali dekleta, logističnih težav ni bilo. Tudi kardinal Hlond je potem izjemno pohvalil organizacijo in tudi na Jugoslovanski škofovski konferenci so jo izjemno pohvalili. Mislim, da kar je bilo teh zunanjih gostov iz Jugoslavije ali tujine, so prenočevali v ljubljanskih hotelih ali po ljubljanskih župniščih, kar pa zadeva prebivalce Slovenije, pa mislim, da je šlo tu vedno za enodnevna romanja. Ljudje so se pripeljali in potem so se odpeljali, ker so vedeli, da je Ljubljana premajhna, da bi lahko prenočila tako množico. Ne spomnim pa se, da bi kdor koli organiziral šotorska naselja, kot je to danes v navadi.
Verniki so leta 1935 preplavili Ljubljano. Bilo naj bi jih toliko, da ko je prvi del procesije, ki je šla od stolnice proti stadionu, prišel do stadiona, nekateri še izpred stolnice niso šli. Zakaj v Celju po vašem mnenju ni procesije?
Mislim, da je to ta trenutek logistično neizvedljivo. Mesta danes so čisto drugače urbanizirana, kot je bila Ljubljana leta 1935. Ljudje se bodo pripeljali z avtobusi, zanje so organizirana parkirna mesta in za procesijo lahko štejete že to, priti s parkirnega mesta na stadion, ker to, kakor koli vzamemo, 25.000 ljudi spraviti na stadion, to je še zmeraj logističen zalogaj. V urbanem središču, ponavljam. Nekaj drugega je, če je to nekje zunaj na deželi, potem to lažje organiziraš. Po mestnih ulicah se danes sprehodi (v procesiji, op. a.), dobro, lahko zapreš eno ulico, ne moreš pa zapreti mesta. Mislim, da gre tu za čisto praktično odločitev, čim manj obremenjevati vsakdanje življenje v mestu.
Ali je bil na kakšnem evharističnem kongresu papež?
Ta trenutek se tega ne spomnim. Včasih sploh ni bila navada, da papeži hodijo okrog, udeležil se ga je zagotovo, ko je bil kongres v Rimu, to ja. To poudarjeno evharistično gibanje, ki želi Kristusa pod podobo kruha, se pravi obhajilo približati ljudem, se začne s Pijem X., papežem, ki je vladal na začetku 20. stoletja in ki je dal te znamenite evharistične dekrete o zgodnjem obhajilu otrok, o pogostem obhajilu. Se pravi, da bi obhajilo, da bi evharistija postala središče kristjanovega življenja. Seveda, ko je bil evharistični kongres v Rimu, je bilo logično, da se je glavno dogajalo pri sv. Petru in da je bil tam navzoč tudi papež Pij X. Vendar je bil za oba kongresa v Rimu (1905 in 1922) prav tako določen papežev legat, ki jima je predsedoval. Potem pa do papeža Janeza XXIII. ni bilo v navadi, da bi papeži v 20. stoletju hodili okrog.
Obema kongresoma je skupno, da ju (je) spremlja podoba brezjanske Marije. Zakaj je brezjanska Marija tako pomembna za Slovence?
To je mogoče nekoliko povezano z obema eksodusoma Slovencev, prvim ekonomskim po prvi svetovni vojni in drugim, lahko rečemo političnim, po drugi svetovni vojni. Večinoma so odšli ljudje s Kranjskega in so vzeli s seboj tisto, kar se jim je zdelo, da jih najbolj povezuje z domovino. In to je bilo osrednje romarsko središče na Brezjah. Zato so si begunci oz. že prej, ekonomski emigranti in potem tudi begunci v tujini, tam, kjer so se trajno naselili, postavljali kapele, svetišča, ki so bila posvečena brezjanski materi Mariji. Brezje je na neki način postalo osrednje slovensko romarsko središče, ker je nekje v sredini Slovenije in ker povezuje ljudi, ki so doma, in tiste, ki so v tujini.
Če je bi leta 1935 drugi evharistični kongres za Jugoslavijo, se je tisti prvi v Zagrebu imenoval prvi evharistični kongres?
Takrat se s tem niso ukvarjali. V Varaždinu so bili tudi že Slovenci navzoči, ker je tako blizu, prav tako na Trsatu. Ampak v Zagreb so prišli, ker je bil tam sedež Jugoslovanske škofovske konference, škofje iz cele Jugoslavije, prišli so romarji iz cele Jugoslavije. Takrat mu niso rekli prvi evharistični kongres za Jugoslavijo, ker se je to zdelo samoumevno. Ko je prišlo do drugega organiziranega v Ljubljani, so pa rekli: »No, to je pa zdaj drugi kongres, ki je namenjen vernikom iz vse Jugoslavije.«
Do tretjega verjetno ni prišlo zaradi vojne
Ja, do tretjega ni prišlo zaradi vojne. Po drugi svetovni vojni takim množičnim verskim manifestacijam družba ni bila naklonjena.
Kaj pa zdaj? Da bi organizirali kongres na mednarodni ravni, niso razmišljali? Ker zadnji mednarodni evharistični kongres je bil leta 2008.
To se zmenijo vedno, ko se vrši mednarodni kongres, takrat se delegati odločijo, kje bo naslednji kongres. Verjetno, da Slovenci za zdaj še nismo kandidirali, ker je bilo treba najprej organizirati narodni kongres, da se vidi, kako to funkcionira. Kot se vidi pri tej organizaciji v Celju, pravzaprav nihče ni pomislil na konkretno izvedbo tega, kar dejansko kongres je. Rekli so mu kongres, nihče pa ni pomislil na kongres. To bo ena taka izkušnja za prihodnje, da se bodo lahko bolj povezovali na nacionalni, pa tudi na mednarodni ravni.
Zdi se da se organizatorji trudijo na celjski kongres spraviti predvsem mlade. Mislite, da tudi za to, ker bo 13. junija za blaženega razglašen mučenec Alojzij Grozde?
To se do zadnjega ni vedelo. Privabiti mladino je pač težnja, ki je navzoča v Cerkvi ves čas. Od pontifikata Janeza Pavla II. še posebej, on je posebej nagovoril mladino kot prihodnost družbe in Cerkve. Janez Pavel II. je vedno poudarjal, ne samo prihodnost Cerkve, ampak prihodnost družbe. Če hoče biti družba zdrava, mora biti tudi mladina zdrava in organizirana, in mislim, da je iz te ideje, ki jo je sprožil Janez Pavel II. in ki še vedno živi, saj imamo vsako letna srečanja mladine, letos je na Poljskem, da je iz tega premisleka tudi v Celju bil poudarek na mladini, da se čim več mladih pritegne. Ko so sprožili to idejo kongresa v Celju, se pa še ni vedelo, ali bo končan proces beatifikacije, sploh pa takrat verjetno še niso upali pomisliti, da bi lahko bilo to sočasno.
Kdo pa je bil Alojzij Grozde?
Grozde je bil študent v Ljubljani, član Katoliške akcije, ki se je zelo angažiral za poglobitev verskega življenja med študenti. Ko je odhajal za počitnice domov, strašno si je želel iti domov, je padel v partizansko zasedo. Obtožili so ga, da je vohun, čeprav mu tega niso mogli dokazati, in priče so potrdile, da je umrl mučeniške smrti.
Morda veste, zakaj so si organizatorji izbral Celje?
Zato ker je ta trenutek Celje edino, ki ima logistični center. Ima primeren stadion, pri sv. Jožefu v Celju imajo možnost prenočiti goste, zlasti kar jih bo iz tujine, in leži nekje na sredini Slovenije. Če vzamemo Ljubljano; Ljubljana, kakor vem, primernega prostora za organizacijo takega množičnega dogodka nima. Kongresni trg je razkopan, Stožice niso gotove, hipodrom, kjer je bil papežev obisk, je razkopan, ker je v neposredni bližini gradbišča, ravno tam zdaj širijo rondo. V Mariboru bi bile ta trenutek težave z organizacijo večjega števila prenočišč. Tako da je Celje logična izbira.
Ali je v Sloveniji duhovna kriza?
Če gledamo skozi oči Cerkve, potem gre za svetovno krizo vrednot, ki je neposredno povezana tudi s krizo verskega doživljanja. Gre za svetovno krizo vrednot, človeških vrednot, občečloveških vrednot. Ko se včasih zdi, da prosperirajo tisti, ki so na krivih poteh, ki kradejo, ropajo, ki povzročajo škodo, in se to zdi normalno. Ampak to je samo ena izmed kriz. Občečloveške vrednote so v krizi, a to ni samo posebnost Slovenije. To je posebnost predvsem evropske družbe. Če gledam kot zgodovinar nazaj, take krize so se pojavljale. Vedno. Današnji čas ni nič izjemnega, kar zadeva krize tako občečloveških kot tudi krize krščanskih vrednot, to so na neki način valovi, in ko ljudje butnejo ob tla, se v določenem trenutku zavedajo, da tako ne gre več naprej. Bolj ali manj vzporedno gresta potem vedno obnova Cerkve in obnova družbe. Čeprav, bomo rekli sta neodvisni ena od druge, po drugi strani sta pa tako tesno povezani, ker navsezadnje kristjani so del družbe.
Se potem ob takih padcih zgodijo koncili?
Ja, ha ha ha. Če bi se zgodili ob vsakih takšnih padcih koncili, bi bilo teh koncilijev bistveno več, kot jih poznamo danes. Zgodijo se pa določeni premiki. Koncil skuša povzeti tisto, kar se je v Cerkvi in družbi dogajalo v nekem določenem časovnem obdobju in ko so že posamezne sinode krajevne, regionalne ali tudi na svetovni ravni, ko so že postavile, ne samo se opredelile do posameznih pojavov, ampak so tudi poskušale že najti določene rešitve. No, in koncil navadno to na globalni ravni povzame in daje neke smernice za naprej.
Trenutno smo v času gospodarske krize, in to kar močne, in po navadi je tako, da so se ljudje zatekli k duhovnosti, kadar je bila taka kriza. Kaj pa zdaj? Gremo v trgovino?
Veste, kako je, dokler imajo ljudje še denar, gredo v trgovino. Do streznitve v svetovnem merilu še ni prišlo, ker so vsi ljudje imeli še določene zaloge. Mi še nismo dosegli v gospodarski krizi dna. Ko bomo to dno dosegli, se bodo ljudje začeli zavedati. Pravzaprav pa materialne dobrine niso vse. Materialne dobrine so izjemno pomembne za kakovost človekovega življenja, niso pa vse. In streznitev bo prišla.
Evharistični kongres v Celju je tudi del spodbujanja vrednot.
Gotovo, da je to eden od poskusov, temeljnih poskusov obrnitve človeka k občečloveškim, krščanskim vrednotam, tudi medsebojni solidarnosti.
To je eden od temeljev kongresa.
Ja.
Boste šli na kongres?
Žal ne. Dva vzroka sta. Eden so obveznosti, ki jih imam drugje v tem času, drugo pa je, mogoče to zveni malo čudno, da imam strah pred množičnimi zborovanji.
Jaz osebno na to gledam, kakor je učil Jezus Kristus:
Matej 22,17-21. "17 Povej nam torej, kaj se ti zdi: Ali smemo dajati cesarju davek ali ne?« 18 Jezus pa je spoznal njihovo hudobijo in rekel: »Kaj me preizkušate, hinavci? 19 Pokažite mi davčni novec!« Dali so mu denarij. 20 Nato jim je rekel: »Čigava sta ta podoba in napis?« 21 Dejali so mu: »Cesarjeva.« Tedaj jim je rekel: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.«
Matej 20,24-28. "Ko je drugih deset to slišalo, so se razjezili nad bratoma. 25 Jezus jih je poklical k sebi in jim rekel: »Veste, da vladarji gospodujejo nad narodi in da jim velikaši vladajo. Ali da velikaši zlorabljajo svojo oblast nad njimi.26 Med vami pa naj ne bo tako, ampak kdor hoče postati med vami velik, naj bo vaš strežnik, 27 in kdor hoče biti med vami prvi, naj bo vaš služabnik, 28 tako kot tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge."
Matej 23,8-11. " Vi pa si ne pravite ›rabi‹, Tj. ‘moj gospod’, ‘moj učitelj’.kajti eden je vaš Učitelj, vi vsi pa ste bratje. 9 Tudi na zemlji nikomur ne pravite ›oče‹, kajti eden je vaš Oče, ta, ki je v nebesih. 10 Tudi si ne pravite ›vodnik‹, kajti eden je vaš Vodnik, Mesija. Ali Kristus.11 Največji med vami bodi vaš strežnik. 12 Kdor se bo poviševal, bo ponižan, in kdor se bo poniževal, bo povišan.
Če Kristjani sledimo Jezusu Kristusu in upoštevamo njegova učenja, potem je jasno videti distinkcijo med cesarjem in Bogom, Jezus uči, da je pravilno dajati davek cesarju vendar tudi poslušnost Bogu. Torej nikakor ni dobro prestopati učenja o tem in si po zgledu vladarjev imenovati voditelje in hoditi za njimi, ker je Kristus naš vodnik. Torej takšna ureditev, kjer cerkev nima vodje razen Kristusa, tudi ni mogoče, da bi se povezovala z državami in vladarji, saj po Kristusovem učenju,cerkev za kaj takšnega nikoli ni bila predvidena.
"At RLTV we have been watching developments of this issue for over a year. A coalition of churches and labor unions is again working toward the goal of a European Sunday rest law. Editor
EXCERPT:
A Conference to relaunch the debate on Sunday protection at European level will be held on 24 March in the European Parliament in Brussels. It is organised by the MEPs Thomas Mann (EPP, Germany) and Patrizia Toia (S&D, Italy) together with the Konrad-Adenauer Foundation. Several European trade unions, civil society organisations and Churches support the conference. László Andor, the new EU Commissioner for Employment and Social Affairs will take the floor, as well as numerous experts and MEPs.
The European Commission will soon be presenting a new draft of the “Working Time Directive”. In its initial 1993 version the Directive stipulated that Sunday should be « in principle » the weekly day of rest for European workers. This reference had been withdrawn in 1996 by the European Court of Justice, on the grounds that the European legislator had not given sufficient reasons as to a link between a work-free Sunday and the protection of workers’ health.
Meanwhile, recent studies have demonstrated the existence of a strong link between workers’ health and a work-free Sunday. Furthermore, a common weekly rest day for the whole of society allows families to spend time with each other, and all citizens to engage in cultural, spiritual and social activities. Sunday moreover strengthens the social cohesion of our societies, which has been undermined by the current economic crisis. It therefore represents a precious achievement, which should be recognised as a pillar of the European Social Model."
Nikoli ni bilo nikoli dobro za Krščanstvo, ko je državna oblast v imenu cerkve izvajala ukrepe, ki so bili potem v nasprotju z svobodo vesti vernega ali nevernega posameznika. To je vedno pripeljalo do odpora in strahu pri ljudeh. Še zlasti se to danes vidi v vse večji sekularizaciji evropske družbe, ravno obratno pa vidimo v ZDA trend vse večjega zatekanja k vrednotam kot je družina, vera in verske skupnosti.
http://www.catholicnewsagency.com/news/e
uropean_bishops_back_proposed_eu_law_on_
sunday_rest/
Gre bolj za to, da jih ne bi začela. S spoštovanjem,...
Biti veren ali neveren ni bistvo, če te vodijo poštena načela. Je pa tisti, ki veruje, lahko mnogo bolj svoboden v svojem odločanju in dejanjih, ker ga vodijo merila, katera niso sporna z nobeno etiko, treba se jih je le držati, kar pa današnji čas močno onemogoča. Zato je potrebna močna vera, ki bo svojo moč lahko našla tudi na evharističnem kongresu v Celju, le verovati je treba.
Cerkvi se rado očita da dela vse slabo, pa naj bo od učenja vere pa do finančnega poslovanja. Vsem, ki tako radi kritizirajo, gre to verjetno v nos, pa pravim, če ničesar ne daš, te nič briga, če ne veruješ, se ne spotikaj temveč raziskuj, morda najdeš svojo vero, če pa misliš da ničesar ni, pa delaj kar hočeš - takrat zate veljajo le zakoni, ki jih piše človek in tudi venomer spreminja, le zakaj. In tako bomo mi srečni, oni pa tudi, ker se ne bodo vtikali tam, kjer nič nimajo, pa LP in Bog daj razsvetljenje.
in za vedno ločili cerkev od države.
Kolega, katere državne pristojnosti pa izvaja Cerkev?
Gotovo, da je to eden od poskusov, temeljnih poskusov obrnitve človeka k občečloveškim, krščanskim vrednotam, tudi medsebojni solidarnosti."
Bilo bi prav, da se vrnemo k vrednotam, ki jih je učil Jezus Kristus in so zapisane v Svetem Pismu, ki je temelj Krščanstva. Predvsem pa bi se bilo potrebno vrniti k preučevanju Svetega Pisma, ki ga danes ljudje tako slabo poznajo.
Mogoče res, ampak je potrebno dokazati nasprotno.
Nisem pravnik, vendar so me laično podučili, da breme dokazovanja leži na tožniku in ne na obdolžencu. Kolikor je meni znano dokazov zoper Grozdeta niso predložili sodišču, civilnemu ali vojaškemu, ki bi se izrekalo o njegovi krivdi, niti ad hoc vojaški komisiji, ki bi nadomeščala sodišče. Po vseh pravnih normah je Grozde nedolžen in njegova usmrtitev ima status umora. Sklicevanje na to, da je bil izdajalec nima nobene teže, oziroma je navadno obrekovanje z namenom zmanjšati težo umora.
Se vidimo čez en teden v Celju.
Ne nameravamo pridobiti katolikov. To je nesmiselno. Ali lahko pozdraviš steklega psa?
Ko se doma pogledaš v ogledalo, vedi, da vidiš nič drugega kot steklega psa.
Sram te bodi in vse "vas" za tako necivilizirano pisarijo!
Ne nameravamo pridobiti katolikov. To je nesmiselno. Ali lahko pozdraviš steklega psa? Ne. Ti ljudje vedo, da delajo narobe, a so že tako globoko v tem, da se jih ne da več pozdraviti. Nič jih ne bo prepričalo. To bi bilo nesmiselno. Moramo ustvariti pogoje, kjer RKC ne bo mogla več škodovati narodu, vnašati delitve, sovraštvo ali vplivati na politiko. Katoliki nas ne zanimajo.
In nasprotovanje je premo-sorazmerno spoštljivo, kakor so spoštljivi tisti, ki jim nasprotujemo.
Zaradi očitne kolaboracije s fašisti so bili klerikalci pač trn v peti partizanom. Za izdajalce pa je samo ena kazen.
Iz katerega partijskega propagandnega učbenika si to prepisal?
Navedi vir!
No, naštejte vsa dobra dela in zglede in kako pridobiti 87% katolikov, da bodo vam bolj verjeli kot RKC.
že sama podoba marije z jezusom v narocju je del "fertility culta" ki se je pojavljal že daleč nazaj pred kristusom v sumeriji npr boginja semiramis in sin tammuz, ravno tako v egiptu Izida in sin Horus..mislim sam povem vam, kaj pa boste naredili s to informacijo pa je vasa stvar...
Pametnemu to pove, da soi vsi narodi spoštovali določene religije, kulte. In tako bo verjetno vedno - človeška narava in svet, v katerega je vsajena je pač tak.
Butlji pa se zaletavajo v odprta vrata in seveda spet podlegajo religiji - seveda svoji, za katero so spet sveto prepričani, da imajo prav!
Tudi ti si videti take sorte "religioznež". In nekateri med takimi so bili pripravljeni zaradi svoje "religije brez religije" pobijati desettisoče, milijone ljudi - še ne tako dolgo nazaj tudi pri nas. Ampak ti so bili v redu, kajne, ker so bili "naše vere"?
Maloumneži in priložnostni zločinci vsi skupaj.
Za začetek si preberi članek v Mladini št.8/2001. Ga imaš na netu.
Članek v Mladini je dokazana laž, ki naj bi opravičila zločin in zločince.
Tako da si tudi ti samo navaden lažnivec, ki opravičuje gnusen zločin in tiste, ki so ga storili.
boljšo alternativo smo že našli (kot da je to ne vem kako težka stvar .-) ) in smo z dobrimi deli in zgledom že prepričali marsikoga.
Seveda pa med dobra dela spada tudi pokončno in odločno nasprotovanje negativnim in škodljivim pojavom v družbi, med katere glede na zgodovino in teorija, kakor tudi globalne razmere, upravičeno smatramo tudi ''greha polno'' RKC.
verjetno je to letelo name.
''Kontramarš proti pedofiliji in klero-fašizmu'' ni nikakršna grožnja, še manj pa nestrpnost ali celo napad. Z njim bomo izrazili zgolj nestrinjanje z zlorabo nam dragega mesta Celja za propagiranje RKC, ki ni ravno čista tako zgodovinsko kot teoretično gledano.
Vaši pozivi na cenzuro so pa zgolj odraz vaše mentalitete, ki ne toleraira drugačnih mnenj in idej.
Pa kakšne vrednote lepo prosim? Vrednote dvojne morale, pobijanja drugače mislečih, inkvizicije, čarovniških procesov, zaviranja znanosti, jezuitov, fašizma, kolaboracije in pedofilije? Kakšne f.cking vrednote? Brez takšnih vrednot bi svet veliko bolje shajal. Hvala.
Kaj pa njihov humanitarni prispevek v času krize? Oratoriji/duhovne vaje po celotni državi (govorim za Slovenijo), katerih se udeležujejo tudi otroci ateističnih staršev? Misijonarji po celem svetu? Spodbujanje mladih k vrednotam, ki zagotavljajo pošteno in dostojno življenje?
Res, da so s prikritimi zločini (pedofilija) za celotno skupnost povzročili veliko škode, ampak to ni razlog, zaradi katerega bi jih obtoževal za reči, ki ne držijo.
Gotovo, da je to eden od poskusov, temeljnih poskusov obrnitve človeka k občečloveškim, krščanskim vrednotam, tudi medsebojni solidarnosti.
Stadonska pralnica možgan, oz. efekt množice in masovne sugestije. Sem skoraj prepričan da se komu tudi Marija prikazala.
Mogoče res, ampak je potrebno dokazati nasprotno. Z dejstvi in ne z lažmi in ideološko propagando. Stvari pa je potrebno gledati tudi z vidika tedanjega časa. Zaradi očitne kolaboracije s fašisti so bili klerikalci pač trn v peti partizanom. Za izdajalce pa je samo ena kazen.
Koliko mislecev-znanstvenikov-ljudi je zgorelo na grmadi, koliko jih je bilo izobčenih ali preganjanih, ker so podvomili v absolutni prav Cerkve,
Tukaj si zelo zgodovinsko neinformiran, bolje rečeno indoktriniran z strani nasprotnikov Cerkve. Dejstvo je, da so cerkvene strukture v veliki meri nadomeščale civilne strukture po razpadu rimskega imperija. Dejansko je cerkev pravno državo prenesla na barbarska plemena. Cerkvena sodišča, bolj znana kot sveta inkvizicija, so bila pravi vzor pravne države, v vsem svojem obstoju od 16 stol do začetka 19 stoletja so bila odgovorna za okrog 2-3 tisoč smrti posameznikov, kar je okoli 2% vseh, ki so jim sodili. Torej, če si bil obtožen čarovništva ali bogokletja si imel 98% možnost, da boš oproščen, ali pa ti bo naložena kakšna manjša kazen. Medtem, ko je bil tlačan obtožen krivolova v grofovem gozdu usmrčen brez sodnega postopka, na ukaz grofa.
Torej primerjaj 3000 mrtvih v 350 letih, to je manj kot 9 usmrtitev letno. To velja za vso Evropo, kjer so delovala omenjena sodišča. Niso pa v te številke zajete žrtve protestantskega boja proti čarovnicam, ali pa medverske vojne tistega časa.
Če lahko česa obtožimo RKC, je to, da je prenesla rimski pravni sistem na zahodno civilizacijo.
S tem naslovom - gledano z zgodovinskega vidika - se ne morem strinjati. Koliko mislecev-znanstvenikov-ljudi je zgorelo na grmadi, koliko jih je bilo izobčenih ali preganjanih, ker so podvomili v absolutni prav Cerkve, preden je prišlo do priznanja slednje, da so dejansko imeli prav?
Pa tudi zdaj se sprašujem, koliko mlajših duhovnikov še dejansko podpira celibat. Koliko jih podpira izobčenost žensk iz duhovniškega poklica (oz. verjame, da je Jezus Mariji Magdaleni, najljubši osebi poleg Janeza, odrekel širjenje njegovega nauka)? Koliko jih vztraja na togih in okostenelih stališčih RKC? Odvzemimo moč vatikanskim kardinalom in prepričan sem, da bi RKC doživela veliko duhovno-versko osvežitev.
Ja, obnova Cerkve se res izvaja, tega ne zanikam, toda izvaja se z večstoletno zamudo. Ker jo vodijo ostareli in duhovno okrneli kardinali, s papežem na čelu.
Berem veliko levih in desnih pogledov na svet. Vendar obstajajo merila. Nekaj je podajanje določenih dejstev skozi profil pisca, nekaj drugega pa propaganda. Mladina je pač propaganda, ki ni vredna časa. Dialog z njimi, je kot prepir z jehovo pričo. Pa naj mi oprostijo neprimerno primerjavo.
carnis
Dokazi res nimajo ideoloških ali verskih predznak. Vendar se boš strinjal, da je raziskava Lada Kocijana, borca Gubčeve brigade in univerzitetnega profesorja FDV v pokoju, vsaj v konfliktu interesov. Človek je pač videl kar je hotel videti in slišal kar je hotel slišati. Pravzaprav je njegovo poročilo enako zapisniku 10 očividcev (trupla) in poznejšemu izkopu trupla, le da manjka 80% poročila. Kar mu v poročilu ni ugajalo, je enostavno izpustil.
Sprevračanje dejstev z upanjem da bo laž nekoč postala resnica. Pa ne bo nikoli.
Nič od tega kar si napisal. Pa tudi plauje me ne nihče.
Namesto, da bi napisali kako res dobro kritiko. Saj, verjetno vas večina klerikov, na žalost, ne bi upoštevala, a nekaj je pa le tudi dobrih ljudi med njimi. Ljudi, ki so pripravljeni na dialog.
Kritika je pač kritika. Ker je pri RKC vse slabo je tudi kritika generalna . Občasno je tudi zelo konkretna, predvsem pri zgodbah o pedofiliji in podobnih ekscesih.
Veliko ljudi iz RKC (milsim klerike) je pripravljeno na dialog, a le če sprejemaš njihove trditve. Takoj ko ugotovijo, da misliš nasprotno postanejo sovražni in je dialog samo še vljudnostno leporečje brez vsebine.
Pa mimogrede RKC je polna poganskih simbolov in obicajev, ki naj s samo religijo naj ne bi imeli nič zato mi res ni jasno kaj tam počnejo..že sama podoba marije z jezusom v narocju je del "fertility culta" ki se je pojavljal že daleč nazaj pred kristusom v sumeriji npr boginja semiramis in sin tammuz, ravno tako v egiptu Izida in sin Horus..mislim sam povem vam, kaj pa boste naredili s to informacijo pa je vasa stvar...
Pa je škoda. Ker Cerkev si zasluži marsikatero kritiko. Ampak vi očitnu niti ne vidite kaj je narobe, tako da zgolj zlivate svoj gnev vsepovprek. Namesto, da bi napisali kako res dobro kritiko. Saj, verjetno vas večina klerikov, na žalost, ne bi upoštevala, a nekaj je pa le tudi dobrih ljudi med njimi. Ljudi, ki so pripravljeni na dialog. Ampak če tega nočeš videti, pač ne boš videl ...
Dokazi nimajo ideoloških ali verskih karakteristik. So nevtralni. Te oznake jim delijo ljudje ki nimajo volje ali moči sprejeti dejstva taka kot so.
Tako se je sedaj tolmači da so izdajalci borci za svobodo, borci za svobodo so morilci, lopovi so poštenjaki, sovražniki Slovenije so njeni prijatelji ipd. Sprevračanje dejstev z upanjem da bo laž nekoč postala resnica. Pa ne bo nikoli.
Tako je tudi z opisovanjem RKC, ko jo opisujejo kot luč v temi nazadnjaštva in neznanja. V resnici pa je rak rana na telesu civilizacije in najhujše zlo v človeški zgodovini.
A si že kdaj slišal da obstajajo službe kjer je računalnik osnovno orodje za delo. Nisi ? Ja tudi take službe so.
Sicer pa jaz ne sovražim nikogar. Dobil si napačen vtis. Pisati kritično o nekom ali nečem še ne pomeni da tisto tudi sovražiš. Tako je tudi z RKC. Nič pozitivnega niso naredili. Laži, smrt, sovraštvo, pregoni, grabež premoženja itd. itd. Sovraštvo je predvsem emocija ki je gonilo delovanja RKC, saj so vedno eliminirali drugače misleče in čuteče. Iz ljubezni jih vsekakor niso.
Moraš več medijev spremljat, ne samo določenih, se pravi tistih ko pišejo po tvojem okusu.
Oprosti, ampak ne berem Mladine. Iz higienskih razlogov. Včasih sem jo, ampak je z svojo ultralevičarsko propagando postala neprebavljiva. Navedi mi kakšen bolj verodostojen vir. Ampak, če imaš slučajno v mislih "raziskovanje" Lada Kocijana, potem imam pravico do dvoma o verodostojnosti takšnih dokazov. Vrana vrani ne izkljuje oči.
Zelo relevanten vir, napisan s strani pravega strokovnjaka za te stvari:)
Za začetek si preberi članek v Mladini št.8/2001. Ga imaš na netu.
Torej pokaži te dokaze.
Dokazana laž.
cerkvene pravljice trajajo že 2000 let, to je mnogo več od trajanja Pahorjevih. Se ti ne zdi?
Seveda trajajo. Kako pa ne bi trajale, če si bil ob glavo takoj ko si posumil v te pravljice ali si bleknil kakšno svojo razlago. Poleg pa je bil še strah pred posvetno gospodo. Pravljica in pravljičarji ki so se ohranili pri koritu 2000 let z lažjo, strahom, prevarami in eliminacijo drugačnih. Sedaj si še nekako ohranjajo položaj zaradi tradicije pri ljudeh in zaradi denarja pri oblasteh. To nesmiselno tradicijo bodo ljudje počasi opustili, ker so spoznali pravi obraz RKC, pri oblasteh pa bo težje saj je cena politikov relativno majhna.
Še zvonenje bi morali takoj ukiniti, saj posiljuje drugače verujoče in ateiste.
Imaš popolnoma prav. Običajno so intervjuji na MMC precej krajši. Ta presega tiste s predsednikom države in vlade. Tak dogodek, ki je izključno notranja cerkvena stvar, bi si zaslužila kvečjemu omembo v treh stavkih.
Dogodki, ki pa so res pomembi za Slovenijo in Slovence, pa se omenjajo samo mimogrede. Glavno da se propagira RKC. Kaj hočemo. Guzej je še do avgusta direktor RTV.
Je še precej huje, kot se je zdelo. Gre za tipičen RKC AGITPROP, ki ima abonma na nacionalki in ga omogočamo davkoplačevalci s svojim denarjem.
Fuj.
cerkvene pravljice trajajo že 2000 let, to je mnogo več od trajanja Pahorjevih. Se ti ne zdi?
Ne mi govort o nevtralnosti, če pa pišejo najsvetejši (karkoli že to je) z veliko začetnico.
Takoj ko kdo od zunaj začne raziskovati religijo naleti na zid molka in grožnje. V vseh religijah. Očiten znak, da je religija le sredstvo za obvladovanje množic in za bogatenje posameznikov ki so se razglasili za božje služabnike. Služabniki neobstoječega. Takega šefa bi tudi jaz imel. Fopaš ljudi z bedarijami zato ti nosijo denar, če pa gre kaj narobe je pa tvoj neobstoječi šef(bog) kriv vsega.
Cerkev se ne prenavlja in je na v istem nivoju kot pred tisoč leti. Edina sprememba je ta, da ne smejo javno sežigati nevernikov, čarovnic in knjig. To pa jim je na srečo prepovedala družba ki napreduje v stopnji civiliziranosti.
Če gledamo skozi oči Cerkve, potem gre za svetovno krizo vrednot, ki je neposredno povezana tudi s krizo verskega doživljanja. Gre za svetovno krizo vrednot, človeških vrednot, občečloveških vrednot.
Ljudje imajo še vedno vrednote in ni nikakršne krize. Kriza verskega doživljanja pa ni nič drugega kot to, da so ljudje spoznali da jih kler nateguje s pravljicami in edinim namenom da jim izprazni žepe. Tega jim je dovolj zato so lažljivi religiji obrnili hrbet. ter se obrnili k naravi.
Evharistični kongres v Celju je tudi del spodbujanja vrednot.
Ta pa je dobra. Edina vrednota za kler je denar in polnjenje lastnih žepov. Siromaku nikoli ne bodo dali nič svojega, ampak del tega kar so nažicali od drugih siromakov. Ljudem pa še vbijajo v glavo, da je najvišja vrednota ubogljivost in sprejemanje besed klerikov kot edino in absolutno resnico.
Kaj se bojite mene?
se pravi, da so pravljice, ki jih slišiš v cerkvi resnične?