Dopolnilo o strateškosti deleža SDH-ja in Zpiza v Zavarovalnici Triglav so na odboru utemeljili z rezultatom zakonodajnega referenduma iz leta 2007, po katerem so bile delnice največje slovenske zavarovalnice v lasti Kapitalske družbe (Kad) prenesene na Zpiz z edinim namenom zagotavljanja dodatnih sredstev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Foto: DZ/Martina Čuk
Dopolnilo o strateškosti deleža SDH-ja in Zpiza v Zavarovalnici Triglav so na odboru utemeljili z rezultatom zakonodajnega referenduma iz leta 2007, po katerem so bile delnice največje slovenske zavarovalnice v lasti Kapitalske družbe (Kad) prenesene na Zpiz z edinim namenom zagotavljanja dodatnih sredstev za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Foto: DZ/Martina Čuk
Odbor potrdil strategijo upravljanja naložb

Člani odbora so se sicer strinjali, da država potrebuje strategijo upravljanja naložb, so bili pa različnega mnenja o tem, ali je predlog, ki je v DZ-ju, primeren.

V predlogu, ki ga bo DZ sprejemal na plenarni seji, je predvideno, da bosta 28-odstotni delež SDH-ja in 34,47-odstotni Zpiza v Zavarovalnici Triglav strateška naložba ter da bo vlada v enem letu strategijo revidirala in morebiti predlagala njene spremembe oz. novo strategijo.

Koalicija je sprejela tudi dopolnilo, s katerim poudarjajo strateško naravo posameznih naložb Slovenskih železnic (SŽ), ki predstavljajo podporo njihovi osnovni dejavnosti. Tako je določeno, da so dejavnosti potniškega in tovornega prometa, infrastrukture, gradbeništva ter vleke in tehnike osnovna strateška dejavnost SŽ-ja, zato se te naložbe ohranja v višini več kot 50-odstotnega deleža.

Odbor pa je zavrnil vrsto dopolnil, ki jih je predlagal ZL. Z njimi so želeli v strategijo vnesti med drugim upoštevanje tudi nefinančnih ciljev, kot so cilji glede zaposlenosti in delovnih mest ter glede regionalnega, okoljskega in socialnega razvoja.

Razočaranje opozicije
V opoziciji so nad predlogom strategije upravljanja državnih naložb razočarani. Jožef Horvat (NSi) meni, da predlog ustavlja privatizacijo in omogoča, da bodo imeli nekateri še vedno vpliv v posameznih družbah. Alenka Bratušek (ZaAB) pa je želela, da bi v pripravo strategije vključili tudi opozicijo in da bi bila to strategija upravljanja "premoženja Slovenije, ne koalicije".

Luka Mesec (ZL) pa je izpostavil, da ne gre za premišljeno strategijo, ampak za "spisek za privatizacijo, ki je bil narejen po političnih preferencah". V ZL-ju zato predlagajo vrsto dopolnil, s katerimi želijo med drugim odpraviti sklicevanje na strateške dokumente, ki še niso sprejeti, vnesti tudi cilje, povezane z zaposlovanjem in soodločanjem zaposlenih, spremeniti klasifikacijo naložb ter v klasifikacijo vključiti tudi podjetja s seznama 15 podjetij za privatizacijo, ki ga je sprejel DZ.

Andrej Šircelj (SDS) je ob tem dejal, da predlog ne vsebuje tega, kam bodo lahko vlagatelji vlagali, kakšna bo strategija pri posameznih vrstah naložb in v posameznih sektorjih, kako bo z zaposlenimi in razvojem. Dejal je tudi, da je neodgovorno, da se koalicija ne more zediniti glede novih nadzornikov Slovenskega državnega holdinga (SDH).

SMC stoji za strategijo
Od članov SD-ja je razpravljal le Janko Veber, ki je napovedal, da predloga ne bo podprl, ker je predvidena privatizacija bank. Brez lastništva bank pa po njegovem mnenju država ne bo imela nadzora nad doseganjem ciljev v posameznih sektorjih, kot je razvoj prometne in energetske infrastrukture, zavarovalništva ipd. "Nič ne bo v naši moči, če bodo banke v lasti tujcev," je dejal.

Dušan Verbič (SMC) je navedel podatke o tem, da so podjetja v državni lasti manj dobičkonosna, in dejal, da je v določenem obsegu potreben umik države iz lastništva, ker da so ta podjetja praviloma slabo upravljana, od njih pa imajo koristi interesne skupine. To naj bi popravili s predlagano strategijo. Tilen Božič (SMC) je zavrnil navedbe, da gre pri razvrščanju za kupčkanje, in dejal, da bi bila uvrstitev Zavarovalnice Triglav med strateške naložbe - kar predvideva predlog dopolnila koalicije - glede na merila v strategiji, utemeljena.

V DeSUS-u bodo predlog strategije podprli, je napovedal Uroš Prikl (DeSUS), saj država ta dokument potrebuje. Predlog je po njegovem mnenju kompromis med divjo privatizacijo in ustavitvijo prodaje.

Pri lastništvu Zavarovalnice Triglav še ne bo sprememb
Glede izpolnjevanja obveznosti SDH-ja kot naslednika Slovenske odškodninske družbe pa je državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja povedal, da je kritje teh obveznosti zagotovljeno do konca leta 2016, nato bo treba zagotoviti dodatno likvidnost - med možnostmi je zamenjava dela portfelja v lasti SDH-ja in države.

O lastništvu Zavarovalnice Triglav je pojasnil, da jih zavezuje referendum o statusu deleža v lasti zavoda za pokojninsko zavarovanje, tako da, dokler ne bo zakonskih sprememb, ki bodo uvedle demografski sklad, ni pogojev za spremembo statusa Zavarovalnice Triglav.

Odbor potrdil strategijo upravljanja naložb