Člani obeh odborov so sicer zavrnili vse štiri sklepe, ki jih je predlagala poslanska skupina Levice, ki je zahtevala sklic današnje seje o nasilju španskih oblasti v Kataloniji v zvezi z referendumom o neodvisnosti, ki je potekal 1. oktobra.

Levica je predlagala, da bi odbora obsodila nasilje španskih oblasti v Kataloniji. Vladi so predlagali, naj to jasno stori tudi ona. Člani obeh odborov so tudi zavrnili sklep, da bi vladi predlagali, da se na ravni EU zavzame za obsodbo in sankcije proti španski vladi. Niso podprli niti predloga, da bi poklicali na konzultacije veleposlanico v Španiji, če bi se Madrid odločil za aktivacijo 155. člena španske ustave.

Poslanka Levice Violeta Tomič je podrobno opisala pritisk oblasti v Madridu na katalonsko vlado že pred referendumom in med njim. Presodila je, da v prihodnjih dneh lahko pričakujemo nov pritisk ter sprožitev 155. člena španske ustave.

"Nasilje je zavržno. Na ta način se ne sme zatirati pravic, da bi zadostili unitarnosti neke države," pa je dodal vodja Levice Luka Mesec.

V Levici kritični do vlade
Tomičeva in Mesec sta bila v razpravi tudi kritična do slovenske vlade, češ da je hlapčevska do EU-ja, ki molči o nasilju v Kataloniji. Očitala sta ji tudi, da se še ni odzvala na dogajanje. "Molk slovenske vlade in EU-ja razumemo kot tiho podporo represiji," je poudarila Tomičeva. Mesec pa je dejal, da pogreša tudi jasno izrekanje o vprašanju, ko se kriza nadaljuje.

Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Iztok Mirošič se s temi očitki ni strinjal in je dejal, da je Slovenija ena redkih držav v EU-ju, ki se je odzvala. Zunanje ministrstvo po njegovih besedah meni, da je uporaba sile nepotrebna in neupravičena ter da je rešitev treba iskati z dialogom v ustavnem okviru. Pri zagotavljanju javnega in pravnega reda je treba spoštovati temeljne človekove pravice.

"Obžalovanje španskega vodstva glede policijskega nasilja vidimo kot dobrodošlo gesto sprave in umiritve napetosti," je nadaljeval Mirošič ter izrazil upanje, da se položaj ne bo stopnjeval v nadaljnje nasilje. Ministrstvo po besedah Mirošiča poziva k reševanju katalonskega vprašanja na miren način in v okviru ustave.

Odložitev razglasitve neodvisnosti
Več sodelujočih v razpravi, med njimi Julijana Bizjak Mlakar iz DeSUS-a, je menilo, da je predsednik katalonske vlade Carles Puigdemont z odložitvijo razglasitve neodvisnosti naredil modro potezo.

Poslanec SD-ja Matjaž Nemec pa je opozoril, da je Katalonija izrednega pomena za Španijo, še večjega pa za EU, ker kliče po tem, da spremenimo način dialoga v EU. Katalonija je po njegovem mnenju lahko "prva izmed mnogih", zato mora Slovenija pri tem vprašanju ubrati pot razumevanja in dialoga.

Aleksander Kavčič iz SMC-ja pa je spomnil na osamosvajanje Slovenije in menil, da je podoben pogum kot takrat pri nas zdaj čutiti v Kataloniji. Dejstvo, da je španska policija onemogočala dostop do volišč, je zanj pomemben signal, zato je menil, da bi morala Slovenija odločneje stopiti v bran temu, da ljudje lahko svobodno izražajo svojo voljo.

OZP bo sicer o Kataloniji razpravljal tudi v ponedeljek, ko se bo na seji osredotočil na stališče Slovenije do aktualnih razmer v tej avtonomni španski pokrajini.