Minister Vizjak mora na svojo stran pridobiti tako sindikate kot delodajalce in javnost. Foto: BoBo
Minister Vizjak mora na svojo stran pridobiti tako sindikate kot delodajalce in javnost. Foto: BoBo

Postopek želimo prilagoditi tako, da bo v takem primeru na dan prišla resnica v nekem razumnem roku. Nikakor pa ni naš namen omogočiti delodajalcem, da bi odpuščali vsepovprek.

Minister Vizjak
Reforma
Predlog pokojninske reforme predvideva starostno pokojnino pri 65 letih, ob delovni dobi 40 let pa bi bilo mogoče v pokoj pri 60 letih, kar bo veljalo tako za moške kot za ženske. Za upokojitev pred 65. letom so predvideni odbitki oziroma malusi, in sicer 0,3 odstotka nižja pokojnina za vsak mesec upokojitve pred polno starostjo. Foto: MMC RTV SLO
Odmevi: Prvo soočenje pogajalcev

Med ključnimi rešitvami predlagane reforme trga dela je nov koncept enotne pogodbe za nedoločen čas. S tem naj bi odpravili segmentacijo na trgu dela.

Namen reforme trga dela je preseči dualizem, po katerem je Slovenija v vrhu tako pri zaščitenosti pogodb za nedoločen čas na eni in pri divji fleksibilnosti ob sklepanju novih zaposlitev na drugi strani, je ob predstavitvi pokojninske reforme in reforme trga dela povedal minister za delo Andrej Vizjak.

Pri tem pa ne želimo posegati v pravice delavcev, je zatrdil Vizjak, a hkrati dejal, da so obstoječi postopki za odpoved delovnega razmerja komplicirani in velikokrat neuspešni, ker ne zadostijo procesnim zahtevam. "Postopek želimo prilagoditi tako, da bo v takem primeru na dan prišla resnica v nekem razumnem roku. Nikakor pa ni naš namen omogočiti delodajalcem, da bi odpuščali vsepovprek."


Odmor na delu ostaja nespremenjen
Reforma tako uvaja poskusno obdobje petih mesecev, v katerem se delodajalec in delojemalec spoznavata in v katerem bo odpovedni rok znašal 14 dni. Temu pa sledi dveletno prilagoditveno obdobje, kjer je postopek za odpoved delovnega razmerja enostavnejši, vendar obdobje vključuje tako odpravnino kot tudi odpovedni rok. S tema obdobjema želijo v vladi prekiniti sklepanje dveletnih pogodb za določen čas, kot se to dogaja danes, je dejal Vizjak.

Vizjak je ob tem poudaril, da ureditev odmora na delovnem mestu in dodatek na delovno dobo ostaja nespremenjena, tako da bo odmor na delovnem mestu ostal vključen v delovni čas.

Ob 40-letni delovni dobi v pokoj tudi pri 60 letih
Predlog pokojninske reforme medtem predvideva starostno pokojnino pri 65 letih, ob delovni dobi 40 let pa bi bilo mogoče v pokoj pri 60 letih, kar bo veljalo tako za moške kot za ženske. Za upokojitev pred 65. letom so predvideni odbitki oziroma malusi, in sicer 0,3 odstotka nižja pokojnina za vsak mesec upokojitve pred polno starostjo.

Kot je povedal Vizjak, je pokojninska reforma nujna, saj je vse več upokojencev in vse manj zavarovancev, zato postaja pokojninska blagajna finančno nevzdržna. S predlaganimi reformami bi se po navedbah Vizjaka razmerje v pokojninski blagajni stabiliziralo do leta 2020.

Dejal je tudi, da se novi predlog razlikuje od pokojninske reforme vlade Boruta Pahorja, ki so jo volivci zavrnili na referendumu. Pokojninsko blagajno bodo predvsem "očistili izdatkov, ki nimajo zveze s pokojninskim zavarovanjem". To po navedbah Vizjaka ne pomeni posega v krog upravičencev, temveč le, da bodo te izdatke izvzeli iz pokojninske blagajne in jih prenesli na druga, zanje kompetentna področja.

Vladni predlog uvaja znižanje starosti za upokojitev zaradi otrok in služenje vojaškega roka ter uskladitev pokojnin ob izplačilu pokojnin za mesec februar tekočega leta. Vlada pa bo uvedla tudi informativne izračune za vsakega zavarovanca, prek katerega bodo ljudje lahko spremljali, ali jim delodajalci plačujejo prispevke, obenem pa si bo vsakdo lahko določil, kdaj in pod kakšnimi pogoji se bo upokojil.

S tem želi vlada prepričati tudi tiste, ki danes niso zavarovani, da vendarle vstopijo v zavarovanje. "Danes ko blagajna izplačuje vse mogoče, mladi ne verjamejo več, da bodo od vstopa kar koli imeli," je dejal Vizjak in dodal, da bo z vzpostavitvijo preglednosti to spodbujanje, predvsem mladih, lažje.

Bo plačani odmor pomiril sindikate?
Sindikate so zmotili prav napovedani poseg v odmor za malico, ki naj bi povzročil nižje plače, ter začasna in občasna dela za brezposelne, ki naj bi obujala na referendumu zavrnjeni zakon o malem delu in vodila v "dokončno uničenje socialne države". Pravice so pripravljeni braniti z vsemi sredstvi.

Uvedba začasnega dela pa po mnenju Vizjaka ni primerljiva z na referendumu zavrnjenim predlogom malega dela, saj ga bodo delodajalci lahko uporabljali v precej manjši meri.

Na Gospodarski zbornici Slovenije pa so kritični, ker naj ne bi bilo zagotovila za uresničenje zahtev delodajalcev po večji prožnosti trga dela, zniževanju stroškov dela in zmanjševanju administrativnih bremen.

Tako predlog reforme trga dela kot predlog pokojninske reforme bosta v petek tudi na mizah socialnih partnerjev.

S. B. L., L. L.

Postopek želimo prilagoditi tako, da bo v takem primeru na dan prišla resnica v nekem razumnem roku. Nikakor pa ni naš namen omogočiti delodajalcem, da bi odpuščali vsepovprek.

Minister Vizjak
Odmevi: Prvo soočenje pogajalcev