Odlikovanja - kako je bilo pred Ertlom?

V četrtek bo predsednik države znova delil odlikovanja. Je njihov pomen po "zadevi Ertl" še enak? Kako je z njihovo (pre)pogostostjo? In kako je bilo z odlikovanji v preteklosti?

Odlikovanja Republike Slovenije so najvišja priznanja države za izjemne zasluge in dejanja posebnega pomena za blaginjo Slovenije, podeljuje pa jih predsednik republike, zdaj torej Danilo Türk. MMC je ob vseh pretresih, ki jih je povzročilo njegovo odlikovanje Tomaža Ertla, ob vseh odprtih vprašanjih, ki spodbijajo verodostojnost, po mnenju nekaterih pa celo smiselnost odlikovanj, in napovedi slovesno obarvanega četrtka pregledal, koliko odlikovanj je bilo do zdaj sploh podeljenih v mladem življenju samostojne Slovenije, h komu so romala in zakaj.

"Deflacija" odlikovanj?
Še preden se lotimo pregleda, velja pojasniti, da je vrst odlikovanj, ki jih v Sloveniji lahko podeli predsednik, več. In številke (skupaj je bilo od leta 1992 podeljenih 1.026 odlikovanj) si je mogoče razlagati različno. Je morda mogoče govoriti tudi o "deflaciji" odlikovanj? V prispevku v nadaljevanju omenjamo več imen odlikovancev, a le tista bolj odmevna, zato ne bo odveč, da preden jih naštejemo, povemo, da so med odlikovanci vseh treh dozdajšnjih slovenskih predsednikov tudi taki, ki širši množici niso poznani, razna društva, denimo gasilska, godbe, orkestri, zdravstvene ustanove, zveze, muzeji, zavodi, šole ipd. Veliko odlikovanj je končalo tudi pri Neslovencih.

Začnimo s častnimi znaki svobode Republike Slovenije, ki jih podeljujejo kot najvišje odlikovanje države za zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Slovenije oz. v zvezi z dejanji, ki so povezana z osamosvojitvijo.

Kučan z najvišjim odlikovanjem v 10 letih počastil 96 ljudi
Med častnimi znaki je najbolj blesteč zlati, največ takih odlikovanj, kar je glede na njihov namen pričakovano, pa je bilo podeljenih med predsednikovanjem prvega predsednika republike Milana Kučana, ki je z njimi med letoma 1992 in 2002 počastil 96 ljudi.

Med njimi izstopajo imena, kot so Igor Bavčar, France Bučar, Janez Drnovšek, Janez Janša, Jelko Kacin, Janez Miličinski, Alojz Peterle, Dimitrij Rupel in Janez Slapar (vsi leta 1992 za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti RS); Ljubo Bavcon (leta 1993 za izjemne zasluge na področju kazenskega prava, pri uveljavljanju varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter prispevek k ugledu Slovenije v svetu kot države, v kateri imajo človekove pravice pomembno mesto); Ciril Zlobec (leta 1995 ob sedemdesetletnici za delo in zasluge v dobro slovenskemu narodu in še posebej za pomemben prispevek slovenskemu duhovnemu svetu); Leon Štukelj (leta 1996 ob visokem življenjskem jubileju za vse njegove dosežke na področju športa in s tem za mednarodno uveljavljanje Slovenije); Igor Torkar (leta 1999 za življenjski literarni opus in zvestobo slovenstvu); Alojzij Šuštar (leta 2001 ob 10. obletnici osamosvojitve za izjemna prizadevanja pri osamosvajanju države) in Janez Stanovnik (leta 2002 ob osemdesetletnici za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti).

Zanimiv je tudi izbor tujcev, ki so iz Kučanovih rok prejeli to odlikovanje (npr. njegovo veličanstvo Juan Carlos - kralj Španije, Vaclav Havel), in institucij (npr. RTV Slovenija).

Drnovšek podelil 14 zlatih častnih znakov, Türk še nobenega
14 zlatih častnih znakov svobode je med letoma 2002 in 2007 podelil tudi predsednik Janez Drnovšek, med imeni, ki so bila deležna odlikovanja, pa najdemo Draga Jančarja (leta 2003 za izjemno ustvarjalno delo in bogatitev slovenske in svetovne književnosti ter uveljavljanje slovenskega ugleda v svetu) in Milana Kučana (leta 2003 za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti RS ter za vsa dejanja v dobro slovenske države).

Zdajšnji predsednik republike najvišjega državnega odlikovanja v svojem mandatu še ni podelil.

Častni znak svobode tudi Ingemarju Stenmarku
Zlatemu častnemu znaku svobode sledi srebrni. Kučan je podelil 133 takih priznanj, Drnovšek 18, Türk pa še nobenega. Med odlikovanci velja omeniti predvsem tiste iz obdobja prvega slovenskega predsednika. Izstopajo Anton Krkovič in Albin Gutman (oba leta 1995 za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti RS); Boris Pahor (leta 2000 za življenjski opus, nepopustljivo prizadevanje v korist svobodne Evrope in zoper nacifašizem ter za dobrobit zamejskih Slevencev); Peter Božič (leta 2002 ob sedemdesetletnici za bogato literarno in družbeno angažirano delo na področju kulture) in Mitja Rotovnik (leta 2002 za izjemne zasluge v slovenski kulturi, predvsem pa za dolgoletno uspešno vodenje Cankarjevega doma).

Tretji v vrsti znakov je častni znak svobode. Teh je bilo do zdaj podeljenih 569 - od tega jih je 505 podelil Kučan, 64 pa Drnovšek. Omenimo le nekaj odlikovancev, ki se lahko pohvalijo s tem priznanjem: Drago Kos; Rom Jožko Horvat Muc; Lojze Slak, Slavko in Vilko Avsenik; Viki Grošelj; Zlatko Šugman, Aleksander Valič, Martin Strel; Boris A. Novak, Davo Karničar, Tomaž Humar, Svetlana Makarovič in Tone Vogrinec. Med tujci, ki so dobili to priznanje, je, denimo, športnik Ingemar Stenmark.

Red za izredne zasluge tudi Pučniku in Bučarju
Častnim znakom po hierarhiji sledijo redi in medalje. Red za izredne zasluge se podeljuje za izjemno delo in zasluge pri uresničevanju suverenosti, blaginje, ugleda in napredka Slovenije na kulturnem, gospodarskem, znanstvenem, socialnem in političnem področju. Drnovšek je podelil 12 takšnih odlikovanj (vse razen enega tujcem; posmrtno je bilo leta 2006 priznanje namenjeno Jožetu Pučniku kot velikemu Slovencu in humanistu), Türk pa do zdaj štiri (med drugim Univerzi v Ljubljani in Francetu Bučarju).

Sledi zlati red za zasluge, ki se podeljuje za izjemne zasluge, dosežene za Slovenijo na civilnem področju; diplomatsko-mednarodnem področju in vojaškem oz. varnostnem področju. 70 ljudi s tem odlikovanjem izhaja iz časa Drnovška (med njimi so Janez Rugelj, Iztok Podbregar, Franc Kramberger, Neža Maurer, Tomo Korošec, Veno Taufer), 16 pa iz obdobja njegovega naslednika (odlikovanci iz tega časa so Pedro Opeka, Miro Cerar, Tone Pavček, Svetlana Makarovič, Spomenka in Tine Hribar).

V Sloveniji do zdaj le pet odlikovanj s srebrnim redom, med drugim Ertlu
Manj je bilo v Sloveniji podeljenih srebrnih redov za zasluge, ki se podeljujejo za izjemno delo in zasluge pri varnosti, obrambi in zaščiti RS ter za mednarodno sodelovanje na teh področjih. Edini, ki je do zdaj podeljeval to priznanje, je Türk, ki je decembra z odločitvijo, da se država s tem priznanjem pokloni Tomažu Ertlu, zoper sebe sprožil pravi linč, saj so njegovo odločitev zavrnili tudi mnogi njegovi politični somišljeniki. Od leta 2008 je podelil pet tovrstnih priznanj.

Bolj "za med" so šla v preteklih letih odlikovanja red za zasluge, ki jih lahko predsednik v Sloveniji podeli za zasluge, dosežene za Slovenijo na drugih področjih. Med letoma 2004 in 2007 jih je bilo podeljenih 52, med letoma 2008 in 2009 pa 16 (med njimi Iztok Čop, Rajmond Debevec, Primož Kozmus, Luka Špik, Helena Meden Vrtovec, Lučka Kajfež Bogataj, Katarina Venturini in Andrej Škufca).

Do zdaj le dve medalji za častno dejanje
Za konec nam preostanejo še medalje. Medalje za zasluge se podeljuje za posebno uspešne dosežke in rezultate na področjih, ki pomenijo pomemben prispevek k razvoju in uveljavljanju Slovenije. Drnovšek jih je podelil sedem, Türk pa šest (tudi Petri Majdič in Tini Maze). Medalje za hrabrost, ki so namenjene kot priznanje za osebno hrabrost in požrtvovalnost pri reševanju človeških življenj in materialnih dobrin, so bile do zdaj izročene šestim osebam, najbolj znana je verjetno lanska podelitev policistu Alešu Cesarju, ki je "ukrotil" atentatorja na premierja Boruta Pahorja. Le dve osebi v zgodovini Slovenije pa sta bili do zdaj odlikovani z medaljo za častno dejanje, s katero se država posameznikom pokloni za izjemna dejanja, vredna posebne časti (eno je podelil Drnovšek, drugo Türk). Nazadnje si jo je prislužil Franc Bogovič za nesebično pomoč in sodelovanje pri reševanju ter iskanju ponesrečencev.

Prijavi napako