Premier Miro Cerar je v sredo zvečer odstopil s položaja, koalicijska partnerja pa sta že predtem večkrat izpostavljala poglede svoje stranke, ki so bili drugačni od vladnih stališč. Foto: BoBo
Premier Miro Cerar je v sredo zvečer odstopil s položaja, koalicijska partnerja pa sta že predtem večkrat izpostavljala poglede svoje stranke, ki so bili drugačni od vladnih stališč. Foto: BoBo
Boris Vezjak napoveduje čas napornih in hektičnih mesecev za državljane. Foto: BoBo
Andraž Zorko je poudaril, da je Cerarjeva odločitev za odstop tudi precej redka za slovenski politični prostor. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Premier Miro Cerar je v sredo pozno zvečer javnost nagovoril z besedami "Oblast vračam v vaše roke." in v četrtek dopoldne tudi uradno obvestil državni zbor, da odstopa s položaja, kot razlog je navedel, da mu v zadnjem času različne skupine, tudi koalicijski partnerji, otežujejo delo, kaplja čez rob pa je bila odločitev vrhovnega sodišča, da je treba ponoviti referendum o 2. tiru.

"Rahlo nepričakovan Cerarjev odstop, pospremljen z njegovim malce jamrajočim in manj rešitve iščočim tonom, je bil v političnem smislu neizogibna in izsiljena izbira: namesto umiranja na obroke do junijskih volitev je predsednik vlade raje, v krču iskanja ključa preživetja, ubral taktiko protiofenzive, za nameček pa mu, če bodo morda volitve kakšen teden ali dva prej, lahko to prihrani še dodaten pričakovan padec volilne podpore. Priznati je treba, da se je Cerar realno znašel v položaju, ko je, prepoznavno in vidno, osebno psihološko in kajpak politično, vse težje prenašal metanje polen v kolesje, tudi zaradi nagajanja koalicijskih partnerjev. Odločitev vrhovnega sodišča je zato bolj sprožilec že povsem ohlajenih odnosov v vladajoči koaliciji, kar je včeraj tudi odkrito priznal," o Cerarjevi odločitvi pravi filozof Boris Vezjak s Filozofske fakultete Maribor.

Tudi analitik Andraž Zorko z Valicona je za STA poudaril, da je bila to precej logična odločitev. Sam Cerarjev odstop po njegovem mnenju verjetno ne bo prinesel kakih bistvenih sprememb v časovnici volitev, "prinaša pa ta odločitev veliko spremembo v položaju SMC-ja proti drugim strankam". Vlada kot institucija je namreč v Sloveniji že leta vrednotena zelo nizko, zato je bilo vse, kar je največja vladna stranka naredila, avtomatično vrednoteno negativno. "In s tem odstopom se bo ta položaj zagotovo izboljšal," je dodal Zorko. SMC se je zdaj torej znebil bremena vodenja institucije, ki je nihče ne mara.


Če bo SMC mučeniški, ne bo uspešen

In kaj na političnem predvolilnem področju sledi zdaj? "Če bo po eni strani vladajoča stranka do volitev prisiljena igrati igro enega proti vsem, torej proti SD-ju, DeSUS-u in opoziciji, pri čemer bo neizogibno stavila na retorično karto mučeništva in poskušala med državljani vzbuditi čustva usmiljenja, ker se kot edina politična sila bori za blaginjo ljudi, pri tem najbrž ne bo preveč uspešna. Zakaj? Predvsem zato, ker je volilno telo v Sloveniji preveč paranoidizirano, neracionalno in največkrat podvrženo načelom kolektivne histerije, kar so razmere, v katerih nato zmagujejo laži, manipulacije, teorije zarot in »novi obrazi«, kolikor v njih še ni bilo pravočasno zasejano seme patološkega dvoma. Iz tega razloga, nobenega drugega, si pri nas skorajda nihče ne upa ustanavljati novih strank več kot dva meseca pred volitvami: obstaja kakšen boljši dokaz domače politične psihopatije?" odgovarja Vezjak.

Zorko je za STA dodal še podatke: "To, da je stranka SMC na volitvah leta 2014 dobila 35 odstotkov glasov, nato pa ji je podpora tako hitro uplahnila, ne da bi sploh dali priložnost nekim začetnikom v politiki, je jasen znak, kako volivci obravnavajo vlado na eni in nove obraze na drugi strani."

Mimohod novih in starih strank ...
Po Vezjakovem mnenju državljane zdaj čaka čas napornih mesecev do volitev, "utrujajoče predstave za ljudstvo, ko bomo spremljali mimohod novih in starih strank Resnice z eno skupno točko programa, ki se vsakič glasi popolnoma enako: 'Ničesar ne obljubljamo, in to bomo dosledno tudi izpolnili'."