Gradbeništvo v zadnjih letih doživlja veliko krčenje, veliko je odpuščenih, veliko propadlih podjetij in veliko odpravnin. Veliko tudi neizplačanih. Foto: EPA
Gradbeništvo v zadnjih letih doživlja veliko krčenje, veliko je odpuščenih, veliko propadlih podjetij in veliko odpravnin. Veliko tudi neizplačanih. Foto: EPA

Najprej je treba ugotoviti, da odpravninski sistem ne deluje, kot bi moral. Nadaljevati je treba na principu, da se ne varuje delovnega mesta, temveč se bolj zavaruje delavca samega.

Primož Dolenc, Fakulteta za menedžment
Holzmann
Center za razvoj financ, kjer je predstavitev potekala, je vladna ustanova v okviru Pakta stabilnosti iz leta 2001. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Del ljudi bo vedno zlorabljal nadomestila za brezposelnost. To je neizogibno. Vedno bodo nekateri raje ostali doma in sicer prejeli manj denarja, a za nič dela. Pametna rešitev je, da se jim sredstva za brezposelnost izplačujejo še v času brezposelnosti. Takrat bodo sofinancirali brezposelnost s temi prihranki, kar jih bo tudi vzpodbudilo k iskanju nove zaposlitve. Rešitev zmanjšuje moralni hazard.

Robert Holzmann, Svetovna banka

Sistem bi prinesel višjo motivacijo zaposlenih in brezposelnih, višjo produktivnost, oplemenitil pokojnine, omogočil več izplačanih odpravnin, a za ceno dajatve delodajalca.

Milan Vodopivec, Svetovna banka

Vse bolj zadolžena Slovenija napoveduje razbremenjevanje gospodarstva. Prezadolžena Evropa za povečanje konkurečnosti zagovarja t. i. varno prožnost (flexicurity), kar pomeni tako lažje zaposlovanje kot lažje odpuščanje. Neizogibnega vprašanja odpravnin ob prekinitvi delovnega razmerja sta se s sveže izdano knjigo, ki analizira odpravninske sisteme 183 držav sveta lotila ekonomska strokovnjaka Svetovne banke, Avstrijec Robert Holzmann in Milan Vodopivec.
Kot je na predstavitvi knjige na Centru za razvoj financ dejal Holzmann, na svetu skoraj ni države, ki ne bi zapovedovala odpravnin. Te so tudi vir mnogoterih težav, ki pa jih le redko rešujejo z reformami. Vizijo, katero smer bi morala ubrati Slovenija, je predstavil Vodopivec.
Tretjina odpravnin ostala neizplačanih
Z ekonomskega vidika so odpravnine moteč dejavnik na trgu dela, saj prispevajo k neučinkovitosti - ker so ovira pri odpuščanju, so tudi ovira pri zaposlovanju in potemtakem prilagajanju podjetij potrebam, je zatrdil. Hkrati je tudi sam odpravninski sistem problematičen, saj po zadnjih dostopnih podatkih v Sloveniji kar tretjina odpravnin ni bila izplačana - sistem je torej treba reformirati, je nadaljeval.
Slovenija ima po njegovih besedah na voljo tri scenarije. Prva je "smotrnejša" prilagoditev obstoječega sistema. Druga možnost je striktno sledenje sistemu, ki ga je uvedla sosednja Avstrija leta 2003 in ki je po Holzmannovih besedah doživel široke pohvale. Avstrijska podjetja odpravnin ne izplačajo v enkratnem znesku odpuščenemu, temveč jih redno, mesečno v majhnih vsotah izplačujejo popolnoma vsem zaposlenim. Ti odpravninska sredstva prejmejo na osebne odpravninske račune.

Kar ostane, gre v pokojnine
Tretja možnost, ki je po Vodopivčevih besedah za Slovenijo najprimernejša, je hibridni sistem, kjer se združita sistem odpravnin kot prvi steber in zavarovanje za brezposelnost kot drugi steber. Kot pri avstrijskem sistemu bi delodajalci mesečno plačevali določen odstotek bruto plače na osebne odpravninske račune vseh delavcev. Odpuščeni delavec bi kot nadomestilo za brezposelnost najprej prejemal/porabljal sredstva s tega osebnega računa. Šele ko bi teh zmanjkalo, bi začel prejemati sredstva iz državnih blagajn. Ves neporabljeni denar bi se po koncu delovne dobe izplačeval v obliki dodatka k pokojnini.

Dodatna obremenitev za delodajalce?
To je lahko precej problematično, saj so plače v Sloveniji že zdaj med najbolj obremenjenimi z davki in prispevki, delodajalec pa bi moral odšteti še dodaten delež bruto plače, je zatrdil Primož Dolenc s Fakultete za menedžment. V Avstriji so problem dodatne obremenitve, ki jo za vsakega delavca prinese tak pavšal, reševali s statistiko - izračunali so povprečno obremenitev z odpravninami in jo prevedli v odstotke. "Na neki način to ni dodatna obremenitev," je ocenil Dolenc. V Sloveniji bi tak delež znašal 0,58 odstotka bruto plače in bi - v primeru neporabljenih sredstev - pokojnino povečal za približno dva odstotka.
"Vsekakor bi ta sistem bilo pametno preveriti in o njem popvrašati socialne partnerje," je pozval Dolenc.
Trenutna ureditev v Sloveniji
Delodajalec, ki odpove pogodbo o zaposlitvi, mora odpuščenemu plačati odpravnino, pravi 109. člen zakona o delovnih razmerjih. To je obvezno tako pri odpovedi iz poslovnih razlogov kot pri nesposobnosti delavca.

Nagrada za zvestobo

Odpravnina je prejemek s prevladujočo socialno noto kot nagrada za dolgoletno zvestobo delodajalcu in kot pomoč med iskanjem naslednje zaposlitve. Tako je višina odpravnine večinoma odvisna od trajanja zaposlitve pri določenem delodajalcu. Osnova za odpravnino je povprečna mesečna plača zadnjih treh mesecev, ki se za končni prejemek pomnoži z delovno dobo.
Če je delavec več kot petnajst let delal za istega delodajalca, mu za osnovo pripada tretjina njegove povprečne plače; do 15 let četrtina, do pet let pa petina. Primer: Odpuščeni, ki je v podjetju delal 5 let, povprečna plača zadnjih treh mesecev pa znaša 1000 evrov, bi tako prejel 1.000 evrov odpravnine. Pri več kot 15 let dela bi odpuščeni prejel 5.000 evrov odpravnine, a ker je ta zakonsko omejena na največ desetkratnik osnove, lahko delavec računa na največ 3.333 evrov. Kolektivna pogodba lahko mejo tudi zviša.
Pri izračunu se upošteva zaposlitev pri določenem delodajalcu in pri njegovih (morebitnih) pravnih prednikih. Čas zaposlitve pri različnih delodajalcih se medsebojno ne sešteva.
Odpravnina ob upokojitvi
Slovenska zakondaja določa še eno vrsto odpravnine, ki se izplačuje ob upokojitvi. Sveži upokojenec je upravičen do dveh povprečnih mesečnih plač v državi ali - če je to ugodneje - dveh lastnih povprečnih plač za pretekle tri mesece.

Najprej je treba ugotoviti, da odpravninski sistem ne deluje, kot bi moral. Nadaljevati je treba na principu, da se ne varuje delovnega mesta, temveč se bolj zavaruje delavca samega.

Primož Dolenc, Fakulteta za menedžment

Del ljudi bo vedno zlorabljal nadomestila za brezposelnost. To je neizogibno. Vedno bodo nekateri raje ostali doma in sicer prejeli manj denarja, a za nič dela. Pametna rešitev je, da se jim sredstva za brezposelnost izplačujejo še v času brezposelnosti. Takrat bodo sofinancirali brezposelnost s temi prihranki, kar jih bo tudi vzpodbudilo k iskanju nove zaposlitve. Rešitev zmanjšuje moralni hazard.

Robert Holzmann, Svetovna banka

Sistem bi prinesel višjo motivacijo zaposlenih in brezposelnih, višjo produktivnost, oplemenitil pokojnine, omogočil več izplačanih odpravnin, a za ceno dajatve delodajalca.

Milan Vodopivec, Svetovna banka