Slovenija

Poudarki

  • 27. april - dan upora proti okupatorju
  • Slovenija je bila med 2. svetovno vojno razkosana med tri okupatorje
  • 8. maja bo na sporedu TV Slovenija dokumentarec Onstran žice
Razstava Ko je umrl moj oče
Letos mineva sedemdeset let od začetka internacij Slovencev in Hrvatov v italijanska koncentracijska taborišča. Foto: MMC RTV SLO/A.S.
Boris Gombač
Zgodovinar Boris Gombač skupaj z ženo Metko v prostem času raziskuje in zapisuje pričevanja o 2. svetovni vojni. Foto: MMC RTV SLO
Taboriščnik
Naša tragedija, načrtovano uničenje Slovencev, tako rekoč zamolčana zgodba, opozarja Gombač. Foto: MMC RTV SLO
Razstava Ko je umrl moj oče
Na Rabu so taboriščniki spali v preperelih šotorih, ki niso zadržali niti vode, niti žgočega sonca. Umirali so od žeje, nalezljivih bolezni, izčrpanosti in vremenskih neprilik. Foto: MMC RTV SLO/A.S.
Razstava Ko je umrl moj oče
Otroci so v taboriščih hirali, dojenčki so umrli od sestradanosti, širile so se nalezljive bolezni. Foto: MMC RTV SLO/A.S.
Benito Mussolini in Adolf Hitler
Nemci so z 2. svetovno vojno želeli razširiti svoj življenjski prostor, si podrediti druge narode in izkoriščati materialne ter človeške dobrine, voditi nov kolonializem in imperializem. Najbolj zvest Hitlerjev oproda je bil Mussolini, ki je za svoj vstop v vojno sprejel manjši del plena. V Sloveniji je bila njegova pridobitev Ljubljanska pokrajina - Ljubljana z okolico, Dolenjska. S tem je dobil gozdove, lesno maso, s katero je mislil pognati proizvodnjo celuloze v Italiji. Foto: EPA
Kraj, kjer je nekoč stalo taborišče Gonars
Nekdanji interniranci na kraju, kjer je nekoč stalo taborišče Gonars. Njihove zgodbe v filmu Onstran žice (8. maja na TVS). Foto: MMC RTV SLO
Razstava Ko je umrl moj oče
Razstava Ko je umrl moj oče, ki so jo pripravili Boris in Metka Gombač ter Dorino Minigutti, je obiskala že ogromno krajev po Sloveniji in Italiji. Ogledate si jo lahko v Narodnem muzeju Slovenije, izpostava na Metelkovi. Foto: MMC RTV SLO/ A.S.
VIDEO
Onstran bodeče žice Gonarsa

Dodaj v

Okupator izseljeval cele vasi, prizanesli niso niti otrokom

Intervju z zgodovinarjem Borisom Gombačem
27. april 2012 ob 08:26
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Jaz nimam očeta. Ustrelili so ga Italijani. Hišo so nam zažgali, nas odpeljali v internacijo," se je okupacije slovenske zemlje med 2. svetovno vojno spominjala majhna punčka.

Današnja Slovenija je bila med 2. svetovno vojno razkosana med tri okupatorje. Nemci so želeli 'to deželo narediti spet nemško', Madžari so Prekmurje dojemali kot znova vrnjeno svoje ozemlje, Italijani so Ljubljansko pokrajino priključili k svoji državi. Vsi pa so si prizadevali za potujčenje tukajšnjih prebivalcev - na mehak ali na uničujoč način. Izseljevali, zapirali in pošiljali v taborišča so vse potencialno uporne ljudi, izobražence, pa tudi cele vasi s strateško pomembnih področij.

Okupacija je prizadela vse - moške, ženske, še posebej pa otroke. Tudi oni so pristali v taboriščih, prepuščeni golemu boju za preživetje. Njihove zgodbe so bile pogosto spregledane, tako v preteklosti kot danes. V dokumentarcu Onstran žice, ki bo 8. maja predvajan na TV Slovenija, se jih je lotil italijanski režiser Dorino Minigutti, ob pomoči in sodelovanju zgodovinarjev Borisa Gombača iz Narodnega muzeja Slovenije in Metke Gombač iz Arhiva RS. Oba že več let zbirata pričevanja slovenskih taboriščnikov in se trudita, da tragedija 2. svetovne vojne ne gre v pozabo - ne pri nas ne v soseščini.

"Pred dnevi sem na avtobusu poslušal mlade, ki so se pogovarjali, da bo praznik - dan upora proti okupatorju. Eden je vprašal, kateremu okupatorju? In mu drugi odgovori: Srbom, a ne. Spomin, ki ga imamo na preteklost, je zelo labilen. Otroci ne vedo, da je bil takrat slovenski narod na preizkušnji, ali ga bodo izbrisali ali ne," ob začetku intervjuja pove Boris Gombač. Mladi danes živijo v drugem svetu in se ne zavedajo, da se lahko ob krizi in lokalnih vojnah te stvari tudi ponovijo, doda.

27. aprila Slovenci zaznamujemo kot praznik upora proti okupatorju. V tem času je leta 1941 nastala Osvobodilna fronta. Jugoslavija, pa tudi sama Slovenija, je bila tedaj že razkosana med okupatorje – Nemčijo, Italijo in Madžarsko. Kako so se ti okupatorski sistemi razlikovali med seboj?
Nemci so imeli zelo trd okupacijski režim, imeli so načrt, kako spet narediti to deželo nemško. V izgnanstvo so poslali veliko število intelektualcev že aprila 1941. Italijani so se pokazali v malo bolj humani obliki. Začeli so s civilno upravo, a ko so se začeli resni upori, so se zatekli v zelo ostre oblike genocidne politike. Načrt je bil, da izselijo vse kraje, ki so bili strateško pomembni za partizanstvo. Ljudi so transportirali v koncentracijska taborišča na Rabu, v Gonarsu, Padovi, Renicciju.

Cilj vseh treh pa je bil etnocid – torej postopno izbrisanje slovenskega naroda s potujčevanje, izseljevanjem, pa tudi usmrtitvijo.
Da, in kljub temu v Sloveniji ne poznamo dneva holokavsta. V drugih državah se ta dan obeležuje, o tem govorijo v šolah, imajo proslave, se spominjajo dogodkov. Judje so spomin na svojo žrtev, ki je bila ogromna, saj jih je umrlo 6 milijonov v taboriščih, postavili v središče. S pomočjo Združenih narodov so dosegli, da se cel svet 27. januarja spominja na osvoboditev Auschwitza in na trpljenje Judov. Iz tega spomina pa so izpadli Romi, slovanski narodi, tudi Slovenci, homoseksualci, hendikepirani, ki so bili prav tako množične žrtve. To se mi zdi krivica. Drugi, ki so svojo zgodbo dobro prodali, pa so Italijani. Selitev Italijanov iz Istre po vojni so poimenovali eksodus. S tem svetu kažejo, kako so oni trpeli. Slovenci pa nimamo dneva spomina na nemška taborišča, v katera so poslali 100.000 Posavcev, tudi ni spomina na italijanska taborišča, v katerih je 30.000 ljudi trpelo nečloveške muke, umirali so otroci.

Tudi ko rečemo koncentracijska taborišča, vsi najprej pomislimo na nemška. Čeprav so obstajala tudi drugod, Slovence so zapirali v italijanska in madžarska. Zakaj se je to na neki način kar izbrisalo iz spomina?
Gre za načrtno pozabo. V Italiji so intelektualci, ki doživijo popoln šok, saj v šolah nikoli niso slišali, da je bila Italija agresor, da so bila na njihovih tleh koncentracijska taborišča. Zato želijo izvedeti več, dajejo pobude za sodelovanje. V Jugoslaviji interniranci niso imeli enakih privilegijev kot člani Zveze borcev. Čeprav so bili v taboriščih, niso dobili nobene rente, pokojnine. Politika jih ni sprejemala. Padli so iz spomina. Ko smo leta 1991 naredili svojo državo in so se pri sosednjih narodih začeli kazati znaki prebujenega nacionalizma, so Slovenci enostavno počepnili. Tudi ko je slovensko-italijanska komisija ustvarila kar dober dokument, je v njem o italijanskih koncentracijskih taboriščih le tri vrstice. Tekla je debata, ali so bila ta taborišča res koncentracijska. In so kar na pamet rekli, da je bilo takšno le Rab, preostala pa so bila zbirna. S tem so žrtvam naredili novo krivico, niso jim priznali trpljenja, umiranja v Gonarsu in drugih.

Nemci so že kmalu po zasedbi slovenskega ozemlja do Ljubljane izselili na tisoče ljudi, za katere so ocenili, da jih ne bi mogli ponemčiti ali ki so se jim zdeli prenevarni, nato so začeli odvažati ljudi še v taborišča. Kaj so počeli Italijani na svojem zasedbenem ozemlju - Ljubljanski pokrajini, ki je obsegala tudi jugovzhodni del današnje Slovenije?
Ljubljana je bila leta 1942 obdana z bodečo žico, iz nje nisi mogel kar tako priti. Tudi temu bi lahko rekli urbano taborišče. Potekale so velike racije, zapirali so vse, ki bi lahko bili nevarni oziroma ki bi se lahko uprli. Še hujše pa je bilo v Beli Krajini, na Kočevskem, v Ribnici. Izseljevale so se cele vasi. Odpeljali so med 25.000 in 30.000 ljudi in okoli 15 odstotkov jih je v italijanskih taboriščih umrlo. Koliko jih je umrlo pozneje zaradi posledic dogodkov v taboriščih, pa se ne ve. Ko sem na predstavitvah filma, ko v javnosti govorim o tem, me velikokrat vprašajo, ali so bila hujša nemška ali italijanska taborišča. Italijanska taborišča so bila tako kot nemška uničevalna, le da so Nemci to delali sistematično. Morili so po sistemu. Italijani pa so pustili, da so ljudje umirali zaradi lakote, žeje, nalezljivih bolezni. To je še bolj nečloveško.

V katerem italijanskem taborišču bi lahko rekli, da so bile razmere najhujše?
Na Rabu je bilo še posebej hudo. Italijani so na močvirnatem področju postavili šotorišča iz preperelih, starih šotorov. Šlo jim je za uničenje ljudi. Interniranci se spominjajo hude žeje, nehigiene, nalezljivih bolezni, ob porodih ni bilo nobene pomoči, za dojenčke se ni poskrbelo, še celo, ko je bila močna nevihta in je morje zalivalo šotorišče, jih straža ni spustila, da bi se umaknili vodi. Tako je odneslo veliko otrok. Na Rabu so bili zaprti tudi Judje. A ti so bili v popolnoma drugačnih razmerah kot Slovenci. Za njih je namreč Judovski svetovni kongres italijanski oblasti plačeval neki znesek, da so lahko bivali v zgrajenih objektih. To je bilo zaščitno dejanje.

Kaj se je s temi taborišči, predvsem pa taboriščniki zgodilo po kapitulaciji Italije septembra 1943?
Eden izmed internirancev mi je opisal, kako je bilo, ko so se odprla vrata taborišča v Gonarsu, za katera so bili prepričani, da se ne bodo nikoli več odprla. Sploh niso vedeli, kaj naj storijo od sreče. Hodili so iz taborišča, pa nazaj noter. Želeli so si čim prej domov. A so italijanske položaje začeli zasedati Nemci in so jih še za 14 dni zaprli. Šele Kočevarke, ki so znale nemško, so stražarje preprosile, naj jih spustijo, da bi se radi vrnili v svoje rojstne kraje. Bili so na koncu z močmi.

Kljub težkim razmeram so se nekateri interniranci tudi povezovali, organizirali.
V vseh teh taboriščih se je vzpostavila nekakšna osvobodilna fronta, zaprti so se organizirali in v popolni ilegali vodili tudi politiko. Na Rabu so po kapitulaciji Italije razorožili taboriščno oblast, vzpostavili rabsko brigado, ki je nato šla naprej. Ujeli so poveljnika Cuiullija, ki je ves čas izdajal ta kruta navodila. Na poti v štab, kjer bi mu sodili, pa si je sam prerezal vratne žile. Znašanja nad vojaki pa ni bilo, saj so bili interniranci preveč izmučeni, vojaki pa so bili tudi navadni delavci, vpoklicani v vojsko, ki so si prav tako želeli domov.

Poglavje slovenskega boja proti okupatorju in dogajanja med 2. svetovno vojno ima torej še kar nekaj zastrtih strani.
Veliko je že dokumentiranega, številke so postavili na svoje mesto starejši zgodovinarji, generacijo pred nami. Ko bereš tujo in našo literaturo o 2. svetovni vojni, ugotoviš, da so iz nje skoraj povsem izpuščeni ženske in otroci, torej civilno prebivalstvo. To pa je najbolj trpelo. Tiste, ki so družbo držale takrat pokonci, so bile ženske. Moški so bili internirani v tuje vojske, priključili so se partizanom ali domobrancem. Pričevanja pravijo, da ko so se ženske vrnile iz taborišč, so si oprtale nahrbtnike, in se odpravile prosit za prgišče moke, kak krompir in podobno v kraje, ki jih vojna ni tako prizadela. Tudi po 20, 30 kilometrov so hodile pozimi, da so lahko nahranile svoje otroke. Tukaj je potem še lik učiteljic, ki otrok med vojno in po njej niso le učile, ampak so jim bile kot druge mame. Ko smo v sodelovanju s kolegi z univerze v Benetkah o tem razpravljali, smo ugotovili, da manjka zgodovina otrok.

In na razstavi "Ko je umrl moj oče", ki je tudi podlaga za dokumentarec Onstran žice, ste javnosti pokazali ravno to. Pomemben dokument časa, ki priča o dogodkih pred, med internacijo in po njej, so namreč spisi otrok, ki so nastali po vrnitvi domov, v takratnih partizanskih šolah. Kako vam jih je uspelo zbrati?
Moja žena Metka Gombač je v državnem arhivu odkrila mapo s 30 listi spisov in risb otrok, ki so januarja leta 1944 v partizanski šoli opisali svoje bivanje v taborišču. Nad tem smo bili zelo presenečeni, sploh ker kažejo prvinsko pričevanje o doživljanju taborišča. Govorijo o lakoti, žeji, strahu, pa tudi o spominih na domačo toplino, krave, zavetja, kar jim je v taborišču manjkalo. Ravno takrat, leta 2004, se je v Italiji pripravljala zakonodaja, da bo 10. februar dan spomina na fojbe in eksodus. S prijatelji iz Italije smo se domenili, da bi prikazali še drugo plat in priredili simpozij na temo italijanskih koncentracijskih taborišč. Ob tem smo postavili tudi razstavo teh zapisov in risb in prav na 10. februar 2005 smo jo postavili v italijansko nacionalistično Gorico. Na tiskovno konferenco je prišlo tudi veliko italijanskih bojevitih novinarjev. A ob branju kataloga naše razstave se jim je zalomilo. Ti spisi otrok so namreč tako prvinski, iskreni, čisti in se ne dajo zmanipulirati.

Nekaj si jih lahko ogledate v spodnji galeriji! (Ob kliku se fotografija poveča.)

Ana Svenšek
Razstava Ko je umrl moj oče
Razstava Ko je umrl moj oče
Razstava Ko je umrl moj oče
Razstava Ko je umrl moj oče
Razstava Ko je umrl moj oče
Razstava Ko je umrl moj oče
Razstava Ko je umrl moj oče
Razstava Ko je umrl moj oče
Razstava Ko je umrl moj oče
Razstava Ko je umrl moj oče
Razstava Ko je umrl moj oče
Razstava Ko je umrl moj oče
Prijavi napako
Komentarji
Ejnštajn
# 27.04.2012 ob 08:40
In nekateri so prisegali zvestobo okupatorjem...
Anar Hija
# 27.04.2012 ob 08:41
Kako zavedeni so tisti, ki danes nacizem in fašizem enačijo s komunizmom... nobena vojna ni pravična. Zagotovo pa je boj za lastno grudo in lastni obstoj bolj pravičen kot pa kolaboracija z okupatorjem. Neglede na vse!

Smrt fašizmu - svoboda narodu!
Živela OF!
evaevi
# 27.04.2012 ob 08:34
ostala sem brez besed in brez diha.
assange
# 27.04.2012 ob 08:47
Največji problem pri nas je, da se ob kreganju med belimi in rdečimi pozablja na usode številnih slovencev, ki niso bili ne eno ne drugo, pa so vseeno umirali, trpeli, bili preganjani.
Pa tudi na vse štajerske fante, ki so jih nemci prisilno mobilizirali v Wermacht in so puščali svoje kosti širom Evrope.

Res škoda, da se zadeve deli samo na bele in rdeče, na naše in vaše, kajti to dejansko zamegli pogled na dogajajnje v 2. svetovni vojni pri nas.

Ampak saj je že prvi komentator v tej pokazal, da ne zna razmišljati brez komunistov, saj najprej omeni, da je lepo, da v članku ni ideološkega nakladanja, potem pa takoj omenja komuniste, ki jih pri nas sploh nikoli ni bilo, a nekatere pa vseeno preganjajo še 20 let po razpadu KPJ...
Marjetka_
# 27.04.2012 ob 08:58
Smrt fašizmu - svobodo narodu!
slovenc07
# 27.04.2012 ob 08:49
Danes pa ni dosti drugače, danes pa lastni narod muči in ropa državljane. Uničili so nam državo, suverenost in dom.

Kradejo nas tisti, ki smo jih izvolili in jim zaupali svoj glas. Sram vas je lahko politiki in kvazi managerji!
Herta
# 27.04.2012 ob 08:34
Živela OF!

Smrt fašizmu - svoboda narodu!
Breathe
# 27.04.2012 ob 08:31
Končno en članek, ki o tistih težkih časih spregovori brez ideološke navlake in poveličevanja komunistov...
okip48
# 27.04.2012 ob 09:14
Ko se je izvedelo, da bo celotno krško-brežiško polje izseljeno, so vaščani poskušali prodati vsaj živino in orodje, da bi imeli vsaj kakšen dinar v žepu. To so veselo izkoriščali Slovenci iz drugih krajev, predvsem iz Dolenjske (Mirna, Trebnje, Mokronog...) Hodili so po vaseh in za živino ponujali mizerno plačilo. Če ljudje živine niso hoteli prodajati pod ceno so se kupci vrnili čez dan ali dva, ko so bili izseljenci že "na čakanju" v gradu Brestanica in živino ter orodje preprosto ukradli.
Kako tipično Slovensko!
polo
# 27.04.2012 ob 09:25
kako zlajnanai komentarji o "enakosti" med nacizmom in komunizmom...
NI ENAKO IN NIKOLI NE BO ENAKO !!!
nacisti so začeli vojno,podjarmili narode širom Evrope-komunisti so jih pa PREMAGALI !!!
torej-komunizem-ZMAGOVALEC
nacizem-PORAŽENEC..
tako je bilo in tako bo ostalo..za vse večne čase...
viva la victoria-no pasaran
gesan
# 27.04.2012 ob 08:49
Anar Hija
A goli otok ni obstajal?


@kralj matjaž, a misliš, da pred Golim otokom ni bilo ničesar podobnega?
Še kako se je "tucal" kamen. Tega si niso izmislili leta 1945. Prav gotovo.
Vse je to eno in isto neumje po načelu "oko za oko in zob za zob" dokler ne bodo vsi oslepeli in brezobi.
heureka
# 27.04.2012 ob 09:31
@victoriosus
Komunizem je bil tedaj edini pravi antipod nacizmu. Brez mocnega in militantnega komunizma tedaj,bi imeli tu danes Tretji reich.
lojal
# 27.04.2012 ob 09:16
Tega, da so belogardisti sodelovali z okupatorjem mi ne more nihče zanikati. Zakaj? Verjetno so bili zavedeni. Mnogi so še danes. Je pa dejstvo, da je vsaka vona svinjarija, ki jo skuhajo politiki. Lahko celo samo dva. Spomnite se nedavno nazaj Bosne, pa Miloševiča in Tudjmana. Bi bil pa morda že čas, da nas nehajo obremenjevati s temi delitvami. Zgodovino se ne da spremeniti. Jaz takrat nisem živel in ne morem presojati stvari. Moti me pa tudi sklicevanje nekaterih naših politikov na zasluge iz leta 91. Bogato ste bili poplačani za vse tisto (ali pa ste si sami vzeli).
lukace5
# 27.04.2012 ob 11:32
Moj dedek je bil iz Primorske. Imel je 16 let, ko so razkosali Slovenijo in bil pri 17. vpoklican v italijansko vojsko. Iz nje je s še dvema bratoma dezertiral in se pridružil partizanom. Pozicijo njegove partizanske enote je izdal vaški župnik. ko so jih zajeli sredi noči, jih niso pobili ampak so jih odpeljali v delavsko taborišče Dachau. Tam sta umral oba brata, moj dedek pa je preživel skoraj 30 mesecev. Ko so taborišče osvobodili Američani je imel pri skoraj 21. letih 40 kg. Nekaj časa Američani sploh niso vedeli kaj storiti z taboriščniki. Na srečo ga je lokalni kmet vzel k sebi, ga nahranil in potem je pri njem oddelal 6 mesecev. Po tem času je odšel peš v Slovenijo, kjer se je izšolal, dobil zaposlitev in si ustvaril zelo lepo življenje. Nikoli ni bil komunist, ni pa bil proti in so ga vsi pustili pri miru. V življenju ni več šel v cerkev, ni pa tudi nikomur izmed otrok prepovedoval vere. To je bilo samo po očetovi strani, nekaj podobnega je bilo tudi z družino moje mame, le da so očeta nemci zaprli v Sloveniji in mu je uspelo pobegniti ter preživeti kot partizan, so pa nemci kot talce ubili 3 njegove brate.
Torej kako lahko nekateri zagovarjate fašiste in naciste, če so se pa dogajale takšne svinjarije. Res je, da so se po vojni izvajali poboji, ampak s tem večina partizanov ni imela nič. To je bila politična gonja proti kolaborantom, ki pa so tudi med vojno pobijali lasten narod. Če bi zmagali Nemci, bi bilo pa po vojni ravno obratno se pravi, bi pobili partizane in njihove družine. Danes je dan boja proti okupatorju, s katerim smo se uprli okupatorjem in se postavili za svojo zemljo ne pa sojenje proti belim ali rdečim.
lazarp
# 27.04.2012 ob 09:28
@posveta
zakaj nič ne pišejo tudi o boju proti JNA okupatorju-boj za samostojno slovenijo
Ker je danes dan boja proti okupatorju!
smejka
# 27.04.2012 ob 09:16
SF/SN
Slava partizanom !
heureka
# 27.04.2012 ob 08:50
@Breathe
V vseh teh taboriščih se je vzpostavila nekakšna osvobodilna fronta, zaprti so se organizirali in v popolni ilegali vodili tudi politiko
Verjetno bo to po tvojemu tudi ideoloska navlaka.Je pa neka vsakemu otroku danes popolnoma jasno,da se tudi v soli tam kjer ni ucitelja in ucnega nacrta, le bolj slabo uci.
Torej,da se je organiziral odpor ,je bilo le treba nekaj te tvoje navlake.
assange
# 27.04.2012 ob 08:47
Na Ptuju, Mariborska cesta 33, Bar FORTUNA, od 16.00 naprej PARTIZANSKI GOLAŽ, pivo 1,5 ojra, špricer 0,60 ojra, red bull vodka 1,5 ojra

vabljeni
MIRNČAN
# 27.04.2012 ob 10:43
Naša naloga bi morala biti preprečiti klanje med Slovenci v prihodnosti. Vsi so bili Slovenci in največja žalost je da so se klal med seboj.
PONOS
# 27.04.2012 ob 09:25
victoriosus
Se strinjam pa vendarle je bil komunizem v temeljih bolj pravičen kot nacizem in fašizem.
Tam je bil zaukazan izbris celotne rase in drugače mislečih od židov ,ciganov,slovanov,homoseksualcev,duševn
o bolanih...
V komunizmu pa samo drugače misleče..oziroma upornike proti sistemu.Lahko si drugače mislil dokler nisi deloval proti se ti ni nič zgodilo...
To je ta razlika.
Se pa strinjam da je čas da se vse te ideologije zmeče na odpad in začne z novo,tudi kapitalizem in demokracija nista več primerna za čas v katerem živimo.To dokazuje narava,nezaposlenost in sistemska depresija ki bo vsako leto hujša dokler ne bo prišlo do totalnega kolapas.Sedaj se z recesijo borijo z tiskanjem denarja,to lahkole preloži težave se jih pa ne rešuje morda maks .1-3let,FED in ECB tiskata denar in poplavljajo trge s tem samo prelaga težavo..zgodovina nas pa uči da inflacije povzročajo vojne...ali bomo sami povzročili premik v pravo smer ali nas bo to prisilila narava in evolucija kar bo bolj boleče...
heureka
# 27.04.2012 ob 09:15
Oboji so pobijali ljudi, okupator tujo kri, komunizem svojo lastno. Kaj je hujše, pa si odgovorite sami. Ce hoces ze biti v tej trditvi povsem dosleden,potem je treba spregledati dejstvo, da je v vojni z nacizmom padlo 13,6 milijonov Rdecearmejcev, ce izvzamemo partizane,ki naj bi jih padlo samo v Rusiji okrog 3 milijonov.
Menda ne bos trdil da so bile to posledica mnozicnega samomora,kajti bili so to povecini le komunisti..
nekdodalec
# 27.04.2012 ob 09:32
Današnja Slovenija je bila med 2. svetovno vojno razkosana med tri okupatorje. Nemci so želeli 'to deželo narediti spet nemško', Madžari so Prekmurje dojemali kot znova vrnjeno svoje ozemlje, Italijani so Ljubljansko pokrajino priključili k svoji državi. Vsi pa so si prizadevali za potujčenje tukajšnjih prebivalcev - na mehak ali na uničujoč način. Izseljevali, zapirali in pošiljali v taborišča so vse potencialno uporne ljudi, izobražence, pa tudi cele vasi s strateško pomembnih področij.

Nekateri pa se vedno povzdigujejo tiste, ki so se okupatorjem-nacistom pridruzili, med svetnike !!!

Zanima me kaj bi nemci porekli na to, da nekdo se vedno casti nekoga, ki se je pridruzil nacisticni ideji !!
nekdodalec
# 27.04.2012 ob 09:35
Smrt fasizmu!! Svoboda narodu!!
roxdegabba
# 27.04.2012 ob 09:28
Samo pripomba vsem tistim, ki enačite OF s komunistično partijo. Na začetku vojne je bila OF združenje različnih organizacij v boju proti fašizmu. Bile so tako politične stranke, kot telovadna društva in še kdo bi se našel.

Šele po dolomitski izjavi leta 1943, ki jo je krščanski socialist Edvard Kocbek podpisal tako rekoč pod grožnjo s smrtjo, je komunistična partija praktično prevzela OF in jo od tedaj naprej imela samo še za sredstvo za uresničitev svojih ciljev.

Protifašističnega boja se ne sme enačiti s komunizmom. To ni eno in isto.
tupamaross
# 27.04.2012 ob 08:58
V celju so v pričo otrok, njihove starše metali v zažgane
hiše, same otroke pa transportirali v Nemčijo. nekateri
od njih so se vrnili.

Tisto, kar človeka boli, je videti, ne le, da se iz tega nismo
ničesar naučili, pač pa, da smo se celo mnogi spustili na
njihovo razino in v sedanjem času in prostoru ropamo
skoraj tako, kot so nas takrat ropali. manjka le še pika na
"i" za katero ni rečeno, da je ne bo.

Kdo so tisti ljudje, ki so nam to državo ukradli, jo oropali in
se še vedno šepurijo na prostosti...?
ekreme
# 27.04.2012 ob 08:36
živeli partizani! živela OF!!!
kovalenkov
# 27.04.2012 ob 10:32
Berem vaše komentarje in ob nekaterih mi postane slabo. Gre za OF, ne za komunizem, kapitalizem in ostalo navlako. Gre za boj, ki je vašim ritim prinesel udobje, ki se ga sedaj uživajo. Na lastni zemlji, z lastnim jezikom.

Pa saj po svoje vas razumem. Iz fotelja se je lahko delat pametnega.
moonylink
# 27.04.2012 ob 10:28
Smrt fašizmu, svoboda narodu!

Pljuvači seveda ne morejo niti pod člankom z rokopisi pričevanj otrokov brez tega, da v ospredje rinejo lastne frustracije in zagrenjenosti.....pustite slovenski narod pri miru vsaj na ta dan, no.
jebelacesta23
# 27.04.2012 ob 08:35
Živela OF!

Smrt fašizmu - svoboda narodu!
358clenKZ
# 27.04.2012 ob 12:30
Na koncu so zmagali Amerikanci, zato zdaj govorimo cool shit fuck sorry in smo dolžni ameriškim bankam.
polo
# 27.04.2012 ob 11:04
pa kdaj boste nehali..
ej-bila je okupacija...bila je vojna...bil je boj za oblast..pobijalo se je...
in partizani oz.komunisti so zmagali vojno...
in ne pomaga nobeno cviljenje..
sej sem tudi sam prilepu tisti posnetek o protikomunstičnem zborovanju...
predvsem zato da se bo videlo kaj se je dogajalo...
in kaj govorijo v tem posnetku..
govorijo proti komunistom in govorijo o -OBLASTI...
in za sabo imajo takrat že skoraj da poraženo nacistično vojsko...
koga več drkate s temi vašimi cviljenji...
bili so na strani Nemčije-nacistične Nemčije...
in potem so zgubili vojno..
pol so jih pa po pički dobili...

a je mogoče to kaj čudnega???
manrose.
# 27.04.2012 ob 10:51
Lep sončen dan, svoboden dan! Hvala vam!
polo
# 27.04.2012 ob 09:52
danes ni dan komunizma..
danes je dan-OSVOBODILNE FRONTE
danes je dan-BORBE PROTI OKUPATORJU
danes je dan-SLOVENSKEGA PARTIZANSTVA

čez dva tedna bo pa-DAN ZMAGE !!!
G.Bruno
# 27.04.2012 ob 09:34
In vladi se ne zdi vredno takšnega dneva obeležiti s proslavo ? Če že želijo varčevati, bi lahko vsaj vse Slovence, ki so dali svoja življenja v boju proti okupatorju počastili z minuto molka v skupščini. Molk ja menda nič ne stane.
Nikec3
# 27.04.2012 ob 11:06
Smrt fašizmu in komunizmu!
manrose.
# 27.04.2012 ob 11:02
Kako tečni ste vi, ki ne poznate zgodovine... vzemite v roko ameriške in britanske enciklopedije, če ne razumete slovenskih tekstov. Boste videli, kam spadajo partizani in kdo je prvi v Evropi začel oborožen upor...
MIRNČAN
# 27.04.2012 ob 10:54
PONOS ne klobasaj, bistvene razlike ni. Kr poglej si Ruski komunizem in iztrebljanja Ukrajincev pa še koga.
DREADLORD
# 27.04.2012 ob 10:28
Kokodak

Narod v bivši Jugi ni nikoli stradal razen takoj po koncu vojne, kar pa je bil vsesplošen pojav po Evropi.

kralj matjaž

Goli otok je bil politični zapor za "prevzgojo". Mrtev je bil tisti, ki je hotel preplavati čez Kvarner. S tem ga ne opravičujem, ampak bistvena razlika je ta, da so na Rabu ljudi debesedno izstradali do smrti, ker je namen obstoja ta, da se znebi "neprimernih družbenih elementov", kot se je govorilo temu. Noben od teh namenov ni pozitiven, ampak nenazadnje noben zapor ni. Vedno gre za odstrnjevanje ljudi od "zdravega ledra družbe". kakorkoli obrneš tudi demokracija pozna podobne zadeve. ZDA imajo svoje Guantamu, Abu Graibe itd.. In kar je najhuje, da se Slovenije pri vsej svoji mračni zgodovini, ki jo ima, takim "gospodarjem uklanja in se jim dobrika. In glede na komentarje nekaterih tukaj, se nismo ničesar naučili iz svoje lastne zgodovine.
skretpapir
# 27.04.2012 ob 09:58
dan boja proti izdajalcem
el CARTEL
# 27.04.2012 ob 13:00
in žalostno je prebirati te spise internirancev.. naj se nikoli več ne ponovi!

živela OF
nekdodalec
# 27.04.2012 ob 11:53
V kolikor se hrabri partizanski borci ne bi bili borili in svoje zivljenje zastavili za naso domovino, bi imeli mejo z italijo se vedno - kot pred vojno - pri Postojni !!

Ziveli partizani - zivela svoboda !!

Smrt fasizmu --- svoboda narodu !!
kop
# 27.04.2012 ob 11:21
Dejte se prosim ljudje mal razgledat. Ker to enostavno ni več normalno za leto 2012!! Niso samo v Jugoslaviji in pod komunizmom obračunavali z domačimi izdajalci. To se je zgodilo praktično po vsej Evropi. V Franciji recimo so pet let po vojni delal tako temeljito čistko, da se je kar kadilo. Nizozemska je morda ena redkih držav kjer jo povojna vihra ni prizadela tako obsežno.
Nevem kdo vam res da pravico da govorite nekaj na pamet brez da bi se pozanimali o resnici, oziroma kdo vam da pravico da zavajujoče poskušate ostalim spremeniti pogled na resnično zgodovino Evrope.
hombre
# 27.04.2012 ob 11:17
"Jaz nimam očeta. Ustrelili so ga Italijani.

Jaz dedka sploh nisem spoznal. Odpeljali so ga "naši" in ga več ni bilo nazaj.

A nista obe zgodbi strašni in skoraj do potankosti podobni?

In še vedno kot zgleda ne dovolj, da bi prenehali z vsemi temi sovraštvi, ki vam zamegljujejo pamet...


Moja zgodba je obratna. Mojega dedka so ubili Nemci. Kalvarija, ki jo je nato preživel oče me je naučila samo enega. Koristnega oz. dobrega nasilja ni.

Kako zabiti Slovenci so med nami se vidi skozi minuse, ki so padli na ta komentar. Eni očitno mislijo, da so partizani in Nemci šli virtualne (računalniške) igrice, kjer so civilisti bili pač kolateralne žrtve.

Če bi taisti prebrali gornji članek, morda ne bi delili neumnih minusov, ampak ne je lažje kar posplošiti in očrniti, se iti naše in njihove.... . Kaj šele če bi izkusili pekel vojne...
mile77
# 27.04.2012 ob 11:10
moj deda je bil partizan ... po vojni, če si mu omenil partizane je popizdil ... zakaj?
polo
# 27.04.2012 ob 10:42
”Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.”
tupamaross
# 27.04.2012 ob 09:10
"...naša tragedija, načrtovano uničenje Slovencev..."

Ali mislite, da je ta načrt opuščen? Ne. Le druga sredstva
so sedaj v rabi. Vendar, če je narod enoten in sposoben,
da se sam poenoti, preneha z ropanjem in vse roparje
pozapre ter pospeši z ekonomskim razvojem naše države,
se bomo rešili in nam ni potreben zunanji rešitelj.

Če pa v državi imamo le nekaj goljufov, roparjev, bo čisto
vse zaman, če jih ne izoliramo, zapremo, obsodimo...

V vsej človeški zgodovini, so se ravno taki roparji, goljufi,
prilizovali rabljem Slovenskega naroda in bi to počeli tudi
sedaj in vedno...
Caetano
# 27.04.2012 ob 18:46
Okupator izseljeval cele vasi, prizanesli niso niti otrokom

Totalitaristi počnejo takšne stvari, tudi boljševiki so jih počeli na veliko. Demokratično usmerjeni ljudje imajo pravico kritizirati totalitarizme, totalitaristi pa ne bi smeli imeti moralne pravice kritizirat svojih bratrancev druge barve, ki so počenjali isto, kot oni sami.
osabosa
# 27.04.2012 ob 13:13
Stric mojega starega očeta je pripovedoval:
S 17 leti sem se poleti 1944 pridružil partizanom. Četa je delovala na Notranjskem. Do novembra nismo niti enkrat bili v spopadu z Nemci. Ko smo bili v kakšni vasi, nas je izvidnik obvestil, da prihajajo Nemci in smo jo popihali v gozd. Novembra 1944 pa smo pred neko vasjo zajeli 14 letnega dečka, ki je bil na straži pred vasjo. Deček je bil majhen, svetlih las in zelo suh ter zelo prestrašen. Naš komandir je po prihodu v vas ukazal, naj dečka postavimo na neko dvorišče. Komandir se je začel dreti: "Poglejte domobransko prasico. Dobro si oglejte to prasico!" Tri izmed nas je izbral, da bi tega fantka preteplii s puškinimi kopiti. Sam tega nisem mogel storiti in sem stekel na bližnje polje. Dečka so moji tovarši pretepli do nezavesti. Kaj se je pozneje z njim zgodilo, ne vem.. Ko smo prišli nazaj v gozd, me je komandir za mojo strahopetnost, kot jo je imenoval, kaznoval. Najprej me je podrl z boksarskim udarcem, da mi je izbil dva zoba, me pred ostalimi ozmerjal, nato pa mi prepovedal jesti in piti en teden. Še dobro, da je deževalo, sem se vsaj lahko odžejal

Tudi take stvari so se dogajale v partizanih.
el CARTEL
# 27.04.2012 ob 12:56
naj rezimiram:
- italijani so priključili del slovenskega ozemlja in imeli odprta taborišča,
- nemci so hoteli del države germanizirati
- madžari so tudi hoteli del slovenskega ozemlja

domobranci pa so sodelovali z njimi, sedaj pa se želijo prikazati kot domoljubi in odrešitelji "zlobenga" antifašističnega gibanja :)

če odštejemo podporo masovnim morilcem, kako je to, da privoliš v aneksijo svojega ozemlja, naredi domoljuba?
Kazalo