V svojih prostorih zaporniki pogosto preživijo 22 ur na dan. Foto: MMC RTV SLO
V svojih prostorih zaporniki pogosto preživijo 22 ur na dan. Foto: MMC RTV SLO
Prostorska stiska v ustanovah za odvzem prostosti

S pomanjkanjem prostora se med drugim soočajo tudi v posebnih socialnovarstvenih zavodih, je dejal namestnik varuha človekovih pravic in vodja mehanizma Ivan Šelih. Po njegovih besedah gre za tiste, ki imajo posebno vrsto težav, ali za tiste, ki se jim je iztekel ukrep obveznega zdravljenja v forenzični enoti v Mariboru in potrebujejo posebno namestitev. "Zaradi premalo prostorskih zmogljivosti te osebe potem krožijo," je opozoril.

V vseh institucijah opažajo tudi težave pri skrbi za tiste, ki potrebujejo posebno pozornost. To so denimo otroci, starejši in invalidi. "Gibalno ovirani v zaporih ne morejo na sprehod," je izpostavil.

Ko se morajo dogovoriti ministrstva
Po besedah varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer se največ težav pojavi tedaj, ko se morajo med seboj dogovoriti predstavniki več različnih ministrstev. "Takrat običajno nastopijo težave," je dejala.

Priporniki 22 ur v enem prostoru
Primerov mučenja po Šelihovih besedah sicer niso zaznali. Pač pa so ugotovili primere grdega ravnanja, med katera denimo sodi nameščanje oseb v prepolne prostore. Priporniki tudi nimajo možnosti za ustrezno delo, kar praktično pomeni, da razen sprehoda in nekaterih drugih dejavnosti na dan v dodeljenem prostoru preživijo 22 ur.

Nasilni mladostniki
V vzgojnih zavodih pa opozarjajo na rast števila otrok in mladostnikov z motnjami v odnosu do vrstnikov in do odraslih, z motnjami pri delu, ter mladostnikov, ki so nasilni. Nussdorferjeva je zato opozorila na pomanjkanje pedopsihiatrov in psihiatrov za mladino. "Taki otroci morajo biti skrb tako družine kot države, sicer se pojavijo težave," je poudarila.

V okviru državnega preventivnega mehanizma so skupaj z nevladnimi organizacijami lani obiskali 67 krajev odvzema prostosti, kot so policijske postaje, zapori in vzgojni zavodi. Izdali so 600 priporočil, med katerimi jih je več kot 200 že uresničenih, skoraj 300 jih je sprejetih, nesprejetih je približno 50, prav tako približno 50 pa je takšnih, do katerih se obiskane ustanove oz. pristojna ministrstva niso opredelila.

Pod okriljem ZN-a
Varuh človekovih pravic je dobil naloge in pooblastila za izvajanje mehanizma leta 2006. Tako je postal sestavni del splošno veljavnega sistema pod okriljem Združenih narodov, ki na mednarodni in državni ravni uveljavlja dodaten mehanizem za preprečevanje mučenja in drugih oblik grdega ravnanja z ljudmi z odvzeto prostostjo.

Prostorska stiska v ustanovah za odvzem prostosti