Slovenija

Poudarki

  • V slovenski pravni red prihaja možnost kolektivnih tožb. V Zvezi potrošnikov Slovenije veseli, a opozarjajo na finančna tveganja.
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 20 glasov Ocenite to novico!
Kolektivne tožbe
Kolektivne tožbe prinašajo novo možnost pravnega varstva oškodovancem tudi ob onesnaženju. Foto: BoBo
Volkswagen
Oškodovanci, ki so kupili prirejena vozila Volkswagen, bi svoje odškodninske zahtevke lahko uveljavljali s kolektivno tožbo. Foto: Pixabay
Evri, bankovci, denar
V ZPS opozarjajo, da je finančno tveganje pri kolektivnih tožbah še vedno veliko za oškodovance. Foto: BoBo
Kolektivne tožbe
Kolektivne tožbe bodo lahko pri uveljavljanju svojih pravic uporabljali tudi delavci. Foto: BoBo
Trgovina
Kolektivne tožbe so predvsem namenjene varstvu potrošnikov. Foto: Reuters

Dodaj v

Oškodovani prebivalci in potrošniki ter opeharjeni delavci bodo lahko tožili kolektivno

Sprejet zakon o kolektivnih tožbah
9. oktober 2017 ob 06:15
Ljubljana - MMC RTV SLO

Prebivalci območij ob obratih, ki povzročajo okoljsko škodo, opeharjeni potrošniki in delavci, ki so jim kršene pravice, imajo novo pravno sredstvo za uveljavljanje svojih zahtevkov. Državni zbor je sprejel zakon o kolektivnih tožbah, ki so zlasti v ZDA pogosto sredstvo pravne zaščite v primerih, ko je oškodovancev več. Na zvezi potrošnikov so novosti veseli, a opozarjajo, da finančna tveganja še ostajajo.

Zakon o kolektivnih tožbah, ki ga je državni zbor sprejel pretekli teden, prinaša v slovenski pravni red novost na področju zaščite potrošnikov in drugih oškodovancev, ki bodo zdaj lahko kolektivno nastopili v tožbah zoper tiste, ki so jim povzročili škodo. Na ministrstvu za pravosodje, ki je zakon pripravilo, so ob tem zapisali, da do situacij, ko je veliko posameznikov oškodovanih na podoben način zlasti na področju pravic potrošnikov in vlagateljev, na področju finančnih storitev, pri pravu varstva konkurence, na področju varstva okolja in glede kršitev pravic delavcev, ne bi prihajalo.

Kolektivne tožbe imajo v Veliki Britaniji in ZDA tradicijo, v okviru njih je bilo tudi že nekaj odmevnih poravnav, večina evropskih držav pa samostojne ureditve kolektivnih tožb ne pozna. Prav zato so tudi na ravni Evropske komisije potekala prizadevanja za uveljavitev kolektivnega varstva potrošnikov. Prvi korak v to smer je bila direktiva o opustitvenih tožbah zaradi varstva interesov potrošnikov iz leta 2009, ki je vnesena tudi v naš pravni red. Z direktivo so se v državah EU-ja vzpostavile pravne možnosti za uveljavljanje zahtevkov za prenehanje ravnanj podjetij, ki škodijo potrošniku, kot sta, denimo, zavajanje ali pa podpisovanje nepoštenih pogodb z nepazljivimi strankami.

ZPS pozdravlja novo možnost varstva potrošnikov
Opustitvene tožbe pa ne pomenijo tudi kolektivne odškodnine. Prednost kolektivnih tožb predstavlja predvsem neenak položaj oškodovanca in odgovornega, saj gre običajno za zahtevke, ki na ravni enega oškodovanca niso tako veliki, da bi upravičili tveganje neuspešne tožbe, opozarja Matjaž Jakin z Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). Prav zaradi tega se oškodovani potrošniki večinoma ne odločajo za tožbe. Jakin tako opozarja, da smo v Sloveniji v preteklosti imeli že več primerov oškodovanih potrošnikov, ki zaradi neučinkovitega varstva niso prejeli primerne odškodnine.

Prav zato so pri ZPS-ju veseli novega zakona, za katerega Jakin meni, da večinoma ponuja dobre rešitve in predvsem potrošnikom omogoča pravno varstvo, ki ga doslej niso imeli, saj so oškodovanci lahko zgolj individualno vlagali tožbe. Zdaj pa bodo lahko vložili kolektivno tožbo prek bodisi državnega odvetnika bodisi organizacije, ki opravlja nepridobitno dejavnost in katere glavni cilji delovanja so neposredno povezani s kršenimi pravicami oškodovancev. Jakinu se ob tem zdi pomembno predvsem to, da zakon predvideva razmeroma širok krog subjektov, ki lahko kolektivno tožbo vložijo.

Pri nižjih zahtevkih načelo vključitve
Pri samem obsegu oškodovancev, ki so vključeni v kolektivno tožbo, sta se v praksi uveljavili načeli izključitve (opt out) in vključitve (opt in). Pri načelu izključitve so upravičenci v kolektivni tožbi vsi oškodovanci, razen tistih, ki izjavijo, da ne želijo biti vezani na sodbo, medtem ko pri načelu vključitve sodba veže samo tiste oškodovance, ki izjavijo, da želijo biti vključeni v učinek kolektivne tožbe. Evropska komisija je v svojem priporočilu sicer dala prednost sistemu vključitve, a na ministrstvu ob tem navajajo, da izkušnje iz tujih držav kažejo, da se pri nižjih zahtevkih lahko zgodi, da oškodovanci ne izkažejo niti toliko dejavnosti, da bi sodišču sporočili odločitev o vključitvi.

Na ministrstvu so se zato odločili, da presojo o uporabi načela izključitve oziroma vključitve prepusti sodišču v vsakem konkretnem primeru, pri čemer v obrazložitvi zakona navajajo, da je primerno v primeru nizkih individualnih zahtevkov dati prednost sistemu vključitve. Zakon tudi določa, da se v primerih, ki se nanašajo na odškodninski zahtevek, kjer vsaj deset odstotkov članov skupine uveljavlja plačilo, ki presega 2.000 evrov, lahko uporabi le načelo vključitve. Enako velja tudi v primeru, kadar gre za osebe, ki v trenutku izdaje sklepa o odobritvi kolektivne odškodninske tožbe nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji.

V ZPS-ju predlagali sklad za financiranje tožb
Jakin ob tem poudarja, da po mnenju ZPS-ja ni utemeljenega razloga za določbo, da se uporabi zgolj načelo vključitve v primerih, ko vrednost presega 2.000 evrov. Dodaja pa, da je izjemnega pomena "zagotoviti, da odločanje sodnika o odobritvi kolektivne tožbe ne bi bilo preveč dolgotrajno, merila za sprejetje te odločitve pa čim bolj jasna in objektivna." Sicer pa Jakin poudarja, da bo šele praksa pokazala morebitne večje pomanjkljivosti nove ureditve.

So pa v ZPS-ju razočarani nad tem, da zakonodajalec ni prisluhnil njihovi pobudi, da se ustanovi poseben sklad, ki bi omejil finančno tveganje organizacij pri vlaganju kolektivne tožbe. "Številne neprofitne nevladne organizacije zelo težko zagotovijo sredstva za pokrivanje osnovne dejavnosti in nimajo dodatnih virov, iz katerih bi lahko pokrivale stroške priprave in vložitve kolektivne tožbe ter prevzele tveganje, da ti stroški ne bodo povrnjeni. Zelo visoki stroški lahko nastanejo že v predhodni fazi pred vložitvijo tožbe, saj je treba pridobiti pravna mnenja in obveščati ter obdelovati podatke potencialnih oškodovanih potrošnikov," je dejal Jakin in dodal, da prav zaradi neupoštevanja finančnega bremena sodnega postopka ni zagotovljena učinkovita uporaba zakona.

A ministrstvo za pravosodje je pri sestavljanju zakona premišljevalo tudi o nevarnosti zlorab kolektivnih tožb, ko bi bila podjetja pod pritiskom kolektivnih tožb prisiljena v poravnave, tudi če te ne bi bile utemeljene, kot se je to v ZDA v praksi tudi dogajalo. V zakonu je tako obveljalo načelo, da stroške postopka povrne stranka, ki tožbo izgubi. Zakon sicer določa, da stroški postopka ne smejo presegati dvajsetih odstotkov zahtevka. So pa na ministrstvu za pravosodje zaradi visokih stroškov kolektivne tožbe v zakonu upoštevali načelo mirnega reševanja sporov, zato obstaja tudi možnost poravnave pred samim sodnim postopkom.

Prve tožbe šele aprila prihodnje leto
Jakin pa kot pozitivno spremembo izpostavlja tudi določbo, da se zakon uporablja tudi za primere množičnih oškodovanj, ki so nastali pred uveljavitvijo zakona. Na ta način "ne izključuje varstva potrošnikov in drugih, ki so že bili oškodovani". Na trenutno kampanjo ZPS-ja Prevwara, s katero želijo uveljaviti odškodnino za voznike vozil Volkswagen, pri katerih je proizvajalec v določene modele avtomobilov vgradil opremo za prilagajanje vrednosti izpustov na testih tako zakon sam ne bo imel vpliva, poudarja Jakin. To kampanjo bo ZPS še nadaljeval, cilj kampanje pa je vložitev tožbe v Nemčiji, kjer ima skupina Volkswagen tudi sedež.

Poleg potrošnikov se bodo nove pravne možnosti razveselili tudi delavci v delovnih sporih pred sodišči, a do prvega kolektivnega sodnega postopka bo treba počakati najmanj do aprila prihodnje leto, saj zakon začne veljati šele šest mesecev po uveljavitvi. Kot razlog za to obdobje so na ministrstvu navedli potrebo po vzpostavitvi potrebnih pravilnikov in ustreznega registra kolektivnih tožb.

Luka Lukič
Prijavi napako
Komentarji
Krimsky
# 09.10.2017 ob 06:44
Kaj pa če bi tožili kar boga, ki dopušča, da je svet tak kot je?
Ali pa njegove 'pravne zastopnike' na Zemlji?
~
Celo filmi so bili že posneti na to temo, v šaljivi verziji npr. Mož, ki je tožil boga [Mark Joffe, 2001], v bolj resni pa God on Trial [Andy De Emmony, 2008].
~
Možnost uspeha je kajpak enaka, kot če kolektivno tožite državo …
Robiland
# 09.10.2017 ob 07:15
Zdaj, po 25 letih, ko so delavci dokoncno izropani, so pa uvedli to moznost. Roparji se smehljajo s tv ekranov, njihovi politicni botri pa nam vladajo. Druga Svica. Malo morgen.
Mirko Tipka
# 09.10.2017 ob 08:00
še zaporne kazni imamo po novem ameriške, najvišje v Evropi.

A potem bo Bavčar & kompanija sedeli 100let v zaporu?
aktivist
# 09.10.2017 ob 06:20
Reka se vedno ne more toziti drzave kot npr. v Novi Zelandiji. Vedno potegnete idejo iz ZDA nikoli pa je ne prilagodite.
gesan
# 09.10.2017 ob 07:56
Skippy
Le kaj bi mi v tej z ZDA obsedeni državi brez Amerike? Smo verjetno med top 3 najbolj obsedenimi z njihovimi rešitvami, namesto z nemškimi, danskimi, nizozemskimi ... še zaporne kazni imamo po novem ameriške, najvišje v Evropi.
........................................
.................................
Samo hipotetično (ne daj bože) se res vprašam, kakšno zaporno kazen bi ti zahteval, če bi tvojega otroka nekdo na zločinski način pospravil ali pa zgolj iz nesrečnega slučaja.

Res me zanima
oleander
# 09.10.2017 ob 12:51
Pred leti je prišlo v ZDA do kolektivne tožbe proti Western Unionu zaradi oškodovanja strank pri tečajnih razlikah oz. menjavi med valutami. Ker sem ravno v obdobju pred tožbo poslal družinskemu članu v ZDA denar, sem prejel skoraj eno leto pozneje obvestilo, da se lahko priključim skupinski tožbi. Če ne ne bi želel, bi moral podpisati papirje in jih odposlati (frankirana ovojnica). Po več mesecih sem prejel obvestilo, da sem dobil sorazmerni delež v višini enega dolarja in pol. Če bi mi ta dolar in pol nakazali na račun, bi me nakazilo stalo toliko kot je znašala vsota, ki sem jo pošiljal. Če bi dobil ček, bi mi banka zaračunala okoli deset evrov. Zato sem se odškodnini hvaležno odrekel. Sem se pa vprašal, koliko je še bilo takšnih.
21.12.2012
# 09.10.2017 ob 07:55
@Krimskiy

jaz sem gledal enega indijskega na to temo. mogoče ker od tvojih ...
skratka, trgovec je prodajal ponaredke verskih stvari in ga je kao bog kaznoval in mu s potresom porušil trgovinico.
pa je tožil vse bogove (vere) po vrsti, tožbo pa naslovil na njihove božje predstavnike na zemlji.
naenkrat so se vsi otepali pasivne legitimacije.
glavni dokaz, zapisi v svetih knjigah, kjer je itak vse resnično ... tj. da bog kaznuje
indijski, ampak forast.
MZ
# 09.10.2017 ob 06:52
Končni rezultat - tožnikom se bo obljubilo vse mogoče, da bodo množično pristopili k tožbi (seveda bodo morali plačati toliko in toliko) v praksi se bodo pa papirji "nekam založili" in bo zadeva zastarala.
galoper
# 09.10.2017 ob 13:50
Hrup in slab zrak s tranzitnih cest nam kvari življenjsko okolje, da o letalih molčimo. Bi vložili tožbo?
izo
# 09.10.2017 ob 12:52
očitno je edini razlog za uveljavitev tega zakona, da bo šla lahko vw tožba čez tudi pri nas, lol. pridni mediji, pridna vlada, vas bo trump pobožal in dal kapico.
me pa prav zanima, kaj se bo zgodilo, ko bo kdo hotel skupaj spravit skupinsko tožbo priti kakšnem ameriškemu ali kanadskemu podjetju. zakaj imam občutek, da le-za te zakonodaja ne be veljala iz da reformuliram vprašanje: ali tožbe veljajo tudi za podjetja izven eu?
Rugess Nome
# 09.10.2017 ob 12:17
Koga boš kolektivno tožil? Podjetja grejo raje v stečaj kot da mi plačale odškodnine. Pol pa na novo ista dejavnost pod drugim imenom
nonparel
# 09.10.2017 ob 12:10
Ha,ha, kot primer dobre prakse tega, se navajajo ZDA. Bi bilo zelo zanimivo, če bi objavili v kolikih odstotkih so ljudje v ZDA uspešni v borbi za svoje pravice z ameriškimi multinacionalkami.
bilzerian
# 09.10.2017 ob 09:19
kolektivna tožba je sredstvo za lep zaslužek odvetnikov, stranke v postopku pa ponavadi dobijo samo drobtinice.
primer:
recimo, da prebivalci grosupelj in okolice tožijo kemis in dobijo 100 milijonov.
prebivalcev je (govorim na pamet) 100.000, odvetnik dobi 15%, torej 15 milijonov, vsakemu prebivalcu pa ostane 850 evrov odškodnine.
opat
# 09.10.2017 ob 06:45
Škoda mora biti povrnjena. Upam, da se bodo domenili za poravnavo, da nebi predolgo trajalo.
tupamaross
# 09.10.2017 ob 10:50
Torej,
vsi, ki so jih oškodovali sodniki, ko so jim zarubili nepremičnine
in še kaj,vredne več deset ali celo več sto tisoč EUR zaradi dolga
od 124, 500, 1.000... EUR.

Potrebno je samo, da se vsi skupaj zberete in predložite dokazil.

Vidite, pravosodja malopridnih držav, vedno upajo, da se skoraj
praktično in teoretično nemogoče, da bi se vsi opeharjeni našli
na enem mestu in z dokumenti dokazali, da je resnično možen
sodni rop na desetine ali celo stotine tisoč državljanov.

Balkanski zakoni! Torej, opeharjeni in oropani posameznik ne bo
več mogel tožiti kogarkoli, pač pa bo moral iti v tožbo "kolektivno."

Vse bolj in bolj smo neka dokaj čudna država.
gesan
# 09.10.2017 ob 07:54
opat
# 09.10.2017 ob 06:45
Škoda mora biti povrnjena. Upam, da se bodo domenili za poravnavo, da nebi predolgo trajalo.
..................................
TOčno to se bo zgodilo.
Proces bo dobil dolgo "sivo brado"!

Od tega posamerzniki dobro služijo!
Tudi pod mizo!
:)
topol
# 09.10.2017 ob 15:00
Galoper je povzel bistven problem teh tožb.
Tipkam po računalniku s Kitajske. Oblečen sem v turške hlače, gate so iz Šri Lanke, majica pa z Bangladeša. Jem paradižnik iz Prekmurja, meso iz Hrvaške in jogurt iz Nemčije.
In tako dalje. Na morje grem večkrat z avtom, pa v Gradcu sem bil letos že štirikrat. Živim v Ljubljani na mirni slepi ulici obdan z zelenjem. Hodim peš, na avtobus tudi, pa z avtom veliko. Jaz imam mir, drugi pa hrup tudi od mene, pa če se peljem sam, ali pa me avtobus. Če bi hotel v Ameriko, bi presedel v Munchenu, Dunaju ali Parizu. Tudi tam nekdo živi pod letališčem, jaz pa bi mu letal nad glavo, medtem ko on meni ne?
Kaj bomo sedaj?
Bomo vsi hodili peš? Pa še to je grozno hrupno, če pešec vleče kovček. ali pa bomo sklenili nek kompromis in ugotovili, da mora za današnji način življenja kdo tudi kaj potrpeti. Bivanje blizu letališča v Parizu najbrž ni samo minus.
aktivist
# 09.10.2017 ob 06:21
Pa ne le drzave. Tudi podjetij ali koga drugega ne more toziti.
QUENDI
# 09.10.2017 ob 10:57
......seveda mora to v Demokraciji nekdo odobriti - sprejeti zakon.....
Skippy
# 09.10.2017 ob 07:19
Kolektivne tožbe imajo v Veliki Britaniji in ZDA tradicijo, v okviru njih je bilo tudi že nekaj odmevnih poravnav, večina evropskih držav pa samostojne ureditve kolektivnih tožb ne pozna.

Le kaj bi mi v tej z ZDA obsedeni državi brez Amerike? Smo verjetno med top 3 najbolj obsedenimi z njihovimi rešitvami, namesto z nemškimi, danskimi, nizozemskimi ... še zaporne kazni imamo po novem ameriške, najvišje v Evropi.
Kazalo