Nezaposlenost škoduje. Brezposelni osebi, ker lahko ostane brez pomembnega dela prihodka za preživljanje, nanj lahko pade stigma, ob pomanjkanju stika s trgom dela pa lahko stagnirajo tudi njegove veščine. Daljša kot je izoliranost, težja je vrnitev. Nezaposlenost je v breme tudi družbi, ki mora poskrbeti, da tisti z manj sreče ne pade povsem na trda tla, temveč da ima na voljo vsaj osnove za preživetje. Vsaj tako je teoriji, prakse so zelo različne.

Problematična je predvsem strukturna brezposelnost, saj krivda zanjo ni toliko na ramenih posameznika, temveč gospodarskega okolja in nepredvidenih dogodkov. Če v neki regiji zaradi svetovnih gospodarskih gibanj in globalizacije propade celotna industrijska panoga, je na cesti naenkrat velik delež prebivalstva, na kar se sistem in trg dela težko hitro prilagodita; denimo pri rudarstvu ali pri zdajšnjem vse hitrejšem razvoju digitalne tehnologije, ob kateri so prej ustaljene tržne strukture vse manj stabilne.

Države kot odgovor pripravljajo politike zaposlovanja, ki so lahko pasivne ali aktivne. Med pasivne spadajo tisti ukrepi, ki blažijo posledice za neuspešne (iz takega ali drugačnega razloga) na trgu delovne sile, in so na neki način primerljivi s socialnimi politikami. Denarna pomoč ali nadomestila za brezposelne torej; zavarovanje za primer brezposelnosti je drugačna kategorija. Medtem ko pasivna politika zaposlovanja načeloma ne posega na trg delovne sile, pa aktivna politika počne ravno to. Razvijati so jo začele evropske države v 70. letih prejšnjega stoletja, predvsem skandinavske, danes pa je to v Evropski uniji ena temeljnih dejavnosti, ki jih v zavezujočih dokumentih nalaga tudi Evropska komisija.

V grobem ima država pri aktivni politiki zaposlovanja na voljo štiri pristope. Delodajalcem lahko plača (jih subvencionira), da zaposlijo nekoga, ki ga sicer ne bi. Delojemalca lahko izvežba ali priuči (oz. opolnomoči), da postane za zaposlovalca dovolj privlačen. Oboje lahko združi: iskalca zaposlitve spremeni v samozaposlenega, pri čemer mu v zameno ponudi določene ugodnosti. In še zadnji način: država lahko sama ustvarja delovna mesta in jih tudi plača. Poglejmo, kako bo vse to izvedla v tem in prihodnjem letu.

Usposabljanje in izobraževanje
Tisti, ki mu obstoječa znanja ali delovne izkušnje ne omogočajo neposredne zaposlitve, lahko priložnost poišče v programu usposabljanja na delovnem mestu in si vsaj del manjkajočega pridobi tam. Javno povabilo je že aktivno in bo odprto do 31. maja 2017 oziroma do potrošnje vsega razpoložljivega denarja. Prostora je za 4.525 ljudi, starejših od 30 let. Ti lahko dobijo od dva do tri mesece usposabljanja na konkretnem delovnem mestu pri konkretnem delodajalcu, pri čemer stroške pokriva država. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve navaja, da se je doslej po koncu usposabljanja zaposlilo več kot 70 odstotkov udeležencev. Posebna veja programa bo namenjena mladini (do 29 let starosti). Prvi pogoj bo prijavljenost na Zavodu za zaposlovanje vsaj tri mesece. Javnega povabila za to vejo še ni, obeta pa se že ta mesec.

Neformalna usposabljanja
Prav tako ta mesec bi se morali začeti izvajati program, ki je bolj prikrojen potrebam delodajalcev. Država spremlja objavljena prosta delovna mesta, se posvetuje s pisarno za delodajalce in z njihovimi združenji in na tej podlagi išče, kje se bodo v prihodnosti najverjetneje odpirala nova delovna mesta. Nato tistim, ki zelo težko dobijo zaposlitev, denimo starejšim od 50 let, nizko izobraženim, pa tudi mladim brezposelnim, ponudi neformalna izobraževanja, ki naj bi jih prilagodila prihajajočim priložnostim - v programu Neformalno izobraževanje in usposabljanje. A za uradni začetek je treba še počakati.

Mladi med 16. in 25. letom dobijo še posebno pozornost v okviru Projektnega učenja mlajših odraslih (PUM-O). Natančneje, vsi tisti, ki so opustili šolanje in niso zaposleni. Ti se pri vstopu na trg dela spopadajo z več ovirami hkrati in pogosto živijo na pragu revščine, navaja ministrstvo, zato je program nekoliko širši in vključuje tudi sodelovanje s centri za socialno delo, lokalnimi mnenjskimi voditelji itd., da takšne osebe pridobijo samoiniciativnost in podjetnost. Letos se še ni začel izvajati, zato se je pričakovana kvota udeležencev s 500 zmanjšala na 300 ljudi.

Precej manj je znanega o Spodbujanju neaktivnih k zaposlovanju, saj se bo projekt šele pilotno izvajal v obdobju 2016-2017 in dejanskega začetka na ministrstvu ne želijo napovedati. Brezposelnim ljudem, še posebej dolgoročno neaktivnim, bodo predstavljeni posamezni poklici in napoteni bodo na različne programe usposabljanja s ciljem, da bi se na koncu tudi zaposlili.

Za nekaj sinergije poskrbi podvig Vključevanje brezposelnih oseb v podporne in razvojne programe. Te plačajo drugi akterji, torej druga ministrstva, evropski projekti itd. Za dajatve, ki jih dejansko prejmejo brezposelne osebe, poskrbi Zavod za zaposlovanje, ki brezposelne na programe tudi napotuje. Med drugim so v preteklosti pri tem sodelovali različni podjetniški start-up pospeševalniki, programi za računalniško in digitalno pismenost, in izjemno raznoliki podvigi Medpodjetniških izobraževalnih centrov. Program že teče.

Enomesečni preizkus na delovnem mestu
Med najpogostejše kritike slovenske ureditve trga dela spada delodajalski očitek, da je preveč rigiden. Da se človeka bojijo zaposliti, saj naj bi ga bilo, če se pozneje izkaže kot nesposoben ali nekooperativen, izjemno težko odpustiti. Kritiko deloma naslavlja Delovni preizkus 30+, ki že teče - prijave za 1.115 prostih mest so odprte do 9. septembra. Pogoj: starost nad 30 let in več kot pol leta prijave na Zavodu za zaposlovanje. Brezposeln od 100 ur do enega meseca dela pri izbranem delodajalcu in ustreznem mentorstvu. Zavod zaposlovalcu povrne "upravičene stroške", udeleženec pa prejme dodatek za aktivnost in prevoz. Tudi tu se ministrstvo pohvali s podatkom, da 70 odstotkov udeležencev pridobi zaposlitev za nedoločen čas.

Spretnosti, ki so potrebne za nekatere poklice, lahko državljan dokazuje s programi Potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij in s tem dobi pisno dokazilo o veščinah. Aktivnost, ki se izvaja denimo za poklice varnostnika, zeliščarja, gozdarskega sekača itd., je v teku.

Druga pot do nove zaposlitve s pomočjo aktivne politike zaposlovanja je: plačilo (subvencija) delodajalcu, da nekoga najame.

Spodbude za zaposlovanje
Delodajalci, ki bodo v okviru programa Spodbujanje zaposlovanja za polni delovni čas in 12 mesecev zaposlili enega človeka, bodo za to prejeli od 5.000 do 7.000 evrov subvencije. Višina bo odvisna od tega, koliko meril bo sveže zaposleni izpolnjeval glede ogroženih skupin; od dolgotrajne brezposelnosti, invalidnosti, starosti, nizke stopnje izobrazbe ... Ministrstvo ocenjuje, da bo približno polovica sodelujočih ohranila delovno mesto tudi po izteku subvencije. Javno vabilo naj bi se pojavilo do konca aprila.

Pri zaposlovanju starejših od 55 let je sicer že aktivna ločena pobuda (po zakonu o interventnem ukrepu na področju dela). Kdor zaposli takšno osebo vse do konca leta 2017, bo za 24 mesecev oproščen plačila socialnih prispevkov.

Trajno zaposlovanje mladih za nedoločen čas ima posebno pozornost v obliki kombinacije usposabljanja na delovnem mestu in subvencije za zaposlitev za nedoločen čas. Ciljna skupina bodo mladi brezposelni, stari do vključno 29 let, povabilo pa je po navedbah ministrstva pričakovati maja. Medtem že poteka program Prvi izziv 2015, ki je aktualen tudi to leto, in delodajalcu prinaša subvencijo v višini 7.250 evrov za zaposlitev brezposelnega mladega iz Vzhodne Slovenije za najmanj 15 mesecev, vključujoč 3-mesečno poskusno delo.

Posebej pereč problem so pripravništva na področju socialnega varstva, brez katerih mladi na tem področju ne morejo dobiti zaposlitve v javnih zavodih. Zaradi tega so v preteklih letih izvedli tudi javne proteste. Spodbujanje pripravništev že poteka, namenjeno pa je pripravnikom do 29. leta starosti. Natančneje, največ 100 izmed njih kaže postopek javnega razpisa, ki ga vodi Socialna zbornica Slovenije.

Država lahko delovna mesta ustvarja tudi sama. Če to počne ciljno, je to lahko aktivna politika zaposlovanja, kot je razvidno v spodnjih primerih.
Ustvarjanje novih delovnih mest
Javna dela so kot (potencialno) učinkovit način nižanja brezposelnosti in poganjanja gospodarske rasti znana že iz ZDA iz 30' let prejšnjega stoletja. Za Slovenijo 2016 sta že objavljeni dve javni povabili, pri čemer bodo priložnosti dobili dolgotrajno brezposelni z izobrazbo med 1. ob 4. stopnjo. "S slednjo zahtevo javnega povabila želimo z javnimi deli spodbujati razvoj zelenih delovnih mest ter prehod v zeleno gospodarstvom," so zapisali na ministrstvu. Področja? Kmetijstvo, kultura, vzgoja in izobraževanje. Poseben ukrep v tem okviru je Pomoč pri obvladovanju migracijskih tokov, ki poteka že od lani, letos pa se lahko zaposlitve pri tem nadeja do 300 brezposelnih.
Različica javnih del bo prilagojena za lokalne ravni. Izpeljani bodo javni razpisi, ki bodo omogočali prijavljanje projektov z namenom reševanja konkretnih izzivov regij, izbrani bodo projekti, ki bodo naslavljali najbolj problematične ciljne skupine v regiji in s predlaganimi rešitvami, so napovedali na ministrstvu. Na Zaposlitvenih projektih na lokalni ravni bodo lahko dobile delo ranljive skupine, še posebej dolgotrajno brezposelni, pri vsem tem pa bodo poskušali povezati čim več dejavnikov lokalnega okolja od zaposlovalcev naprej. Razpisi naj bi luč dneva ugledali v drugi polovici leta.
Prav tako na lokalni ravni, po posameznih regijah, bodo v drugi polovici letošnjega leta potekale Učne delavnice, ki naj bi ranljive skupine izobrazile ali izučile za zaposlitev v deficitarnih poklicih. Za izbor projektov bo objavljen javni razpis.

^{* opomba: iz proračuna RS}

Spodbujanje samozaposlovanja
Odpreti samostojno podjetništvo je še en način zmanjševanja brezposelnosti. Program Spodbujanje ženskega podjetništva naj bi omogočil premagovanje začetnih finančnih ovir ter na ta način odpraviti eno izmed ovir za udeležbo žensk v podjetniških sferah. Do subvencije bodo upravičene brezposelne ženske s terciarno izobrazbo, ki bodo predhodno opravile 8-tedenski Program podjetniškega usposabljanja za pridobitev certifikata. Kdaj? Še ni znano. Je pa znano, da bo v prvi polovici leta 2016 objavljen razpis za izbor projektov za Spodbujanje podjetništva med mladimi. Ta projekt bo, po zapisu ministrstva, "spodbujal inovativnost in ustvarjalnost in podprl nove ideje".

So ukrepi učinkoviti?
Ministrstvo smo povprašali, ali učinkovitost programov in porabe denarja meri, in kaj te analize povedo. "V obdobju od 2010 do konec septembra 2015 beležimo v različne programe usposabljanja in priprav na nacionalne poklicne kvalifikacije 53.612 vključitev. Od vseh vključenih se je v času trajanja programa in najkasneje do 12 mesecev po zaključku zaposlilo 26.841 oseb oz. 50,06 odstotka," so odgovorili.
Glede na to, da Slovenija za programe aktivne politike zaposlovanja na evropski ravni namenja relativno malo denarja oz. je pri tem precej pod povprečjem, so na ministrstvu še napovedali, da bodo zdajšnjih 182.000.000 evrov za leti 2016 in 2017 poskušali dvigniti v proračunskem letu 2018. Iz katerega vira, še ni znano, je pa dejstvo, da je velika večina denarja za zgoraj navedene projekte prišla iz evropskih skladov (razen, kjer ni navedeno nasprotno).