Sklepna deklaracija, v kateri naj bi potrdili t. i. carigrajsko zavezo iz leta 1999 o umiku ruskih enot iz Moldavije in Gruzije, tako ni bila sprejeta že tretje leto zapored.

Dosežki zasedanja
Rupel je ob koncu zasedanja dejal, da so sprejeli 22 odločitev, med katerimi je izpostavil načrt reform. Povedal je, da za sprejem ministrske deklaracije ni bilo potrebnega soglasja, je pa bila "visokokvalificirana" večina. Pogajanja o reformah organizacije so po njegovih besedah tekla pozno v noč, sprejeto rešitev pa je predlagala Belgija. Ta predvideva učinkovitejše delo Ovseja, krepitev vloge generalnega sekretarja in profesionalizacijo osebja.

Ministri so v načrtu pozvali Urad za demokratične ustanove in človekove pravice (ODIHR), naj do naslednjega ministrskega zasedanja pripravi poročilo o svojem delu in možnost krepitve svoje dejavnosti pri opazovanju volitev. Stalni svet so pozvali k preučitvi možnosti za zagotovitev pravnega statusa Ovseja in zagotovitvi privilegijev in imunitet za osebje. Rupel je izrazil razočaranje, ker niso sprejeli izjave o Kosovu.

Razhajanja ZDA in Rusije
Deklaracija Ovseja ni bila sprejeta zaradi nestrinjanja Rusije o umika iz Moldavije, je povedal ameriški podsekretar Nicholas Burns. Pojasnil je, da se Moskva ni strinjala glede formulacije o Moldaviji, medtem ko so sami vztrajali pri njej.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov nesprejetja ni posebej komentiral, dejal je le, da niso uspeli doseči soglasja o načrtovanih izjavah o Kosovu in Moldaviji. Ob tem je pozdravil sprejetje izjave o Gruziji in Gorskem Karabahu, čemur se je pridružila tudi britanska delegacija. Predsedujoči Ovseju, Dimitrij Rupel, je dejal, da je večina držav podprla umik Rusije iz Moldavije.

Ministrski svet je na koncu ponovil zavezanost normam, načelom in zavezam v vseh treh razsežnostih Ovseja. Spomnil je tudi, da se zaveze organizacije nanašajo na vse sodelujoče države enako.

Uspešno predsedovanje
Iztekajoče enoletno predsedovanje Slovenije, ki jo bo 1. januarja 2006 nasledila Belgija, je večina sodelujočih ocenila kot zelo uspešno. Rupel je izpostavil predvsem imenovanje generalnega sekretarja, napredek v Ukrajini in Kirgiziji ter v Gorskem Karabahu in na Kosovu.

Obilico pohval glede organizacijskega dela zasedanja v Ljubljani so v zadnjih dneh prejeli tudi prireditelji. Razmere za delo delegacij in tistih, ki so njihovo delo spremljali, so bile po prepričanju številnih ocenjene kot zelo dobre.