Vprašanje prikritih grobišč se ni reševalo zaradi pomanjkanja politične volje, je v pogovoru dejal predsednik republike Borut Pahor. Foto: MMC RTV SLO
Vprašanje prikritih grobišč se ni reševalo zaradi pomanjkanja politične volje, je v pogovoru dejal predsednik republike Borut Pahor. Foto: MMC RTV SLO
false
S predsednikom se je pogovarjala Petra Bezjak. Foto: MMC RTV SLO

V ponedeljek bodo namreč s pietetnim obredom začeli prenos 700 okostij žrtev, ki so jih zgodovinarji našli leta 2009, nato pa so sedem let ležala v plastičnih zabojnikih v kostnici rudniškega rova. Prenos se bo končal 27. oktobra s pogrebom v spominskem parku Dobrava v Mariboru. Kot ugotavlja predsednik države Borut Pahor, ta dejanja niso niti začetek niti konec sprave: "Če je sprava stanje duha, je to prelomen dogodek. Mislim, da smo lahko zadovoljni, da čeprav smo dolgo odlašali z nekaterimi ravnanji, ki nas delajo bolj človeške, nas posameznike in družbo pa bolj dostojanstvene, z dogodki, ki so pred nami v oktobru, gledamo naprej z nekim upanjem. Ne gre le za naš odnos do preteklosti, v glavnem gre za naš odnos do prihodnosti."

Odkritja žrtev, ki so ležala skrita v rudniškem rovu za enajstimi pregradami, so leta 2009 pretresla slovensko javnost. To je bil čas, ko je bila na oblasti Pahorjeva vlada. A šele po sedmih letih je prišlo do soglasja, da bodo žrtve dostojno pokopali, dobro leto pa tudi nadaljevali izkopavanje preostalih okostij. Zgodovinarji namreč domnevajo, da naj bi bilo v rudniškem jašku še dva tisoč žrtev. "Ko sem postal predsednik republike, sem se s komisijo za reševanje vprašanj prikritih grobišč sešel in vprašal, zakaj se delo ne nadaljuje. Ugotovili smo, da ne gre za finančne razloge, ampak za pomanjkanje politične volje. Ta se je začela znova graditi, oblikoval se je potreben konsenz, a ne brez razlik," je dejal.

"Tudi danes, tudi po ponedeljku in po koncu oktobra, ko bo v Mariboru svečan pogreb, te razlike ne bodo v celoti presežene, bodo pa dovolj zglajene, da bo ta proces letos in prihodnje leto tekel naprej in ne bo vključeval samo Hude Jame, ampak tudi druga medvojna in povojna grobišča. Na koncu bomo lahko ugotovili, da smo naredili neko dolžnost do preteklosti, z velikim pogledom naprej v prihodnost. Ne samo v smislu, da se takšna dejanja ne bo dodo več ponavljala, ampak nas bo to delalo moralno bolj urejeno družbo. In v tem smislu morajo stvari zoreti in zdaj lahko z enim velikim zadoščanjem rečemo, da dozorevamo," je orisal svojo vlogo predsednik države.

Družba dozoreva
Da družba dozoreva, dokazuje njeno reševanje odprtih vprašanj polpretekle zgodovine: "Prav gotovo si tega ni bilo mogoče zamišljati v devetdesetih letih. Morda so bile rane še prežive. Verjetno lahko najdemo celo vrsto razlogov, zakaj kljub iskrenim poskusom ni bilo mogoče, da bi se lahko kaj storilo. Ko sem se ukvarjal s krizami družb, sem ugotovil, da običajno neko novo poglavje, ki je uspešnejše, ni tlakovano z materialnimi, ampak z duhovnimi renesansami. V tem smislu domnevam, da bo sprava ena velika moralna inspiracija za naprej. Če smo lahko storili, kar se je zdelo nemogoče, kaj šele lahko Slovenci naredimo glede svoje prihodnosti? V tem smislu je to neprecenljiv navdih za prihodnost."

Povojni poboji so se zgodili v maju in juniju leta 1945. Po sedemdesetih letih od konca druge svetovne vojne za zločin ni odgovarjal nihče. Dva poskusa kazenskega pregona zoper dve osebi sta se končala neuspešno. "O teh vprašanjih se je po vojni govorilo v zaprtih prostorih, vsekakor to ni bila javna razprava. Kolikor se je v osemdesetih letih o tem javno govorilo, se je surovo končalo. Mislim na knjigo Spomenke Hribar, Krivda in greh, in mislim na druge stvari, ki so v 80. letih začele pojavljati in opominjati družbo, da nekih stvari ni končala, da jo delajo premalo urejeno, premalo civilizirano. V 90. letih, ko je prišlo do demokratičnih sprememb, se je pričakovalo, da bo narejeno več. Ni bilo. Tukaj je bilo veliko vzrokov. V zadnjih letih smo naredili velikanske premike, in to ne bi bilo mogoče, če teh korakov ne bi naredili vsi skupaj," je menil Pahor.

Kompromisna rešitev za pokop
Civilna združenja in škofovska konferenca so pokopu v Mariboru nasprotovala in zahtevala, da žrtve pokopljejo v spominskem parku Teharje. A ljubljanski nadškof Stanislav Zore in predsednik države Pahor sta sklenila kompromis, da bodo odvzeti vzorci DNK-ja vsake žrtve hranjeni na Teharjah, posmrtni ostanki bodo počivali v mariborski Dobravi: "Če bi sprejeli to pričakovanje in razumljivo zahtevo, in komisija lahko potrdi, bi morali prestaviti izkopavanja v Hudi Jami in shrambo DNK-vzorcev ter posmrtnih ostankov. Ker na Teharjah niti dokumentacijsko niti ekološko niti pravno stvari niso pripravljene, da bi nudili zadnje zatočišče, zadnjo mirno zemljo za žrtve. Mislim, da s tem ne bi bili zadovoljni niti svojci".

Ministrstvo za delo skrbi za nadaljnja izkopavanja žrtev v Hudi Jami, ministrstvo za gospodarstvo vodi izkopavanja drugih vojnih in povojnih grobišč. Pahor pričakuje, da bodo vsa ta prizadevanja sporočilo javnosti, "da smo Slovenci narod, ki je bil prejšnje stoletje hudo razklan, sposobni – počasi ne brez sumov, dvomom, tudi ne brez razlik v pogledih, kaj in kako se je dogajalo – vprašanja urejati zrelo zavoljo naših otrok in vnukov".

Pogovor s predsednikom Pahorjem pred pokopom žrtev iz Hude Jame
Pogovor s predsednikom Pahorjem pred pokopom žrtev iz Hude Jame