Predsednik države je bil namreč slavnostni govornik ob dnevu osvoboditve Vrhnike izpod nacističnega okupatorja, v nagovoru pa je spomnil na zgodovinske dogodke v tem kraju ob koncu 2. svetovne vojne, ko so Vrhničani 10. maja 1945 z velikim ljudskim zborovanjem in množičnim pohodom po domačem kraju proslavljali zmago.

"Prvič po štirih letih ponižanj in gorja, prvič po štirih letih kljubovanja tujim zavojevalcem, neuklonljivega boja ter številnih uporniških dejanj ste se tistega dne množično zbrali, svobodni, na Cankarjevem trgu in demonstrativno ponovili: tu smo bili, tu smo in bomo ostali. Svoji na svojem," je Vrhničanom dejal Pahor.

"Slovenski človek se je leta 1941 uprl tako rekoč gol in bos. Brez vojske in policije, brez pomoči države, ki se je sesula kot hiša iz kart, brez pomoči državnih ustanov, tudi brez enotne podpore takratne uradne politike. Pa vendar je zmogel. Uprl se je načrtom izničenja, uprl se je poskusom razčlovečenja človeške družbe, zatiranju posameznika, narodnosti, celih narodov in držav. Pokončno je sprejel boj za narodovo preživetje, z vero vase, v moč boja za svobodo, za kruh in za pravico," je dodal.

Odziv tudi na aktualne politične razmere
Spomnil je, da je bila na začetku vojne uradna politika razdeljena in tako je ostalo do konca, razdeljenost slovenske politike pa je predsednik preslikal tudi v današnje politične razmere.

"Nocoj želim, spominjajoč na usodnost politične razklanosti v odločilnih trenutkih narodovega življenja, izraziti zaskrbljenost zaradi neuspešnega poskusa parlamentarnih strank, da poenotijo svoja stališča glede vnosa fiskalnega pravila v ustavo in jo spremenijo v tistem delu, ki zadeva področje referenduma," je apeliral na dogovor med strankami, ki se glede teh vprašanj še vedno nikakor ne morejo uskladiti. Poudaril je, da je to, kar se dogaja, slabo in da je treba čim prej v dobri veri sesti za okroglo mizo in poenotiti stališča.

"Zdaj si prerekanja in obtoževanja ne moremo več privoščiti. Zdaj smo v položaju, ko se mora Slovenija izkazati s sicer dostikrat nepopularnimi in nehvaležnimi odločitvami. Omenjeni spremembi ustave, še zlasti vprašanje referenduma, pa sta na vrhu prednostnih sistemskih ukrepanj, pomembnih za urejanje razmer doma in za zaupanje Evrope in sveta v nas," je poudaril.

Poziv parlamentarnim strankam
"Zato kot predsednik države apeliram na parlamentarne stranke, da trmasto skupaj iščejo rešitve za ta dva aktualna izziva in ostale, ki so pred nami. Politična enotnost ni vedno enako usodna. Toda v zgodovinskih intervalih pride čas, ko je odločilna. Zdaj je ta čas," je dodal.

"Ostati gospodar svoje usode ni samo vprašanje časti, temveč najprej elementarno eksistencialno vprašanje, še posebej za mlado in majhno nacijo, ki je šele pred kratkim postala suverena država. Moramo se boriti, da taka tudi ostane. V nasprotnem primeru ne bomo imeli moralne legitimacije, da se predstavljamo kot ponosni dediči upora proti okupatorju leta 1941 in 1991," je še dodal Pahor, ki je za konec ocenil, da se lahko iz krize še vedno rešimo sami, čeprav "se vse bolj in bolj upravičeno zdi, da bomo na koncu uspeli skozi šivankino uho".