Vstajenjska bogoslužja, ki letos zaradi uporabe julijanskega koledarja potekajo teden dni pozneje kot pri drugih kristjanih, so se začela opolnoči s procesijami okrog cerkva in s prižiganjem sveč, verniki pa bodo obredni del praznovanja končali z dopoldanskim bogoslužjem, ki je povezano tudi z obdarovanjem otrok s pirhi.

Kot je povedal paroh Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Peran Bošković, ki je jutranje bogoslužje vodil v pravoslavni cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, je velika noč zmaga življenja nad smrtjo, upanja nad brezupom, vsega dobrega nad zlim.

Verniki so se na praznik velike noči pripravljali s sedemtedenskim postom, posebni obredi pa so v pravoslavnih cerkvah potekali tudi v preteklih dneh - na veliki četrtek in veliki petek.

Datum velike noči, ki se določa na podlagi lunine mene, se med nekaterimi pravoslavnimi in drugimi kristjani razlikuje za en teden ali več tednov, v nekaterih letih pa tudi sovpade. Razlike izhajajo iz uporabe julijanskega koledarja in drugačnega načina izračuna praznika.

V fotogaleriji si oglejte praznovanje velike noči v Bolgariji in Moldaviji.