Podpis sporazuma je bil v kristalni dvorani palače na Prešernovi ulici v slavnostnem vzdušju. Foto: RTV SLO
Podpis sporazuma je bil v kristalni dvorani palače na Prešernovi ulici v slavnostnem vzdušju. Foto: RTV SLO
Partnerstvo za razvoj
Predsednik vlade je 14. februarja na vse parlamentarne stranke naslovil pobudo za sodelovanje v partnerstvu za razvoj. Odzvale so se vse stranke, razen LDS-a. Foto: RTV SLO
Partnerstvo za razvoj
Koalicijski partnerji in politični konkurenti so od zdaj združeni pod okriljem razvojnega partnerstva. Foto: RTV SLO
Jelko Kacin

V dokumentu je zapisano, da je glavni cilj razvoja povečati človekovo blaginjo in dvigniti kakovost življenja. Ob tem pa je treba oblikovati dinamično in inovativno gospodarstvo, ki bo temeljilo na znanju, podjetnosti in večji mobilnosti ljudi in ki bo znalo odgovarjati izzivom na globalizacijo.

Stranke se s podpisom sporazuma zavezujejo k iskanju čim širšega kroga sprejemljivih ukrepov v sklopu socialnih in gospodarskih reform. V proceduralnem delu, ki ga je k sporazumu dodal SD, piše še, da sporazum podpisnic ne zavezuje k vnaprejšnjemu soglasju s posameznimi reformnimi ukrepi.

Prednostne naloge za doseganje razvojnih ciljev:
1.
zagotavljanje konkurenčnega gospodarstva in hitrejše gospodarske rasti
2.
učinkovito ustvarjanje, pretok in uporaba znanja
3.
trajnostni razvoj
4.
učinkovita in cenejša država
5. moderna socialna država in večja zaposlenost

Partnerji o partnerstvu
Predsednik vlade in najmočnejše parlamentarne stranke SDS Janez Janša je takoj po podpisu izrazil zadovoljstvo s poenotenjem slovenskih političnih akterjev, kakršnemu smo že bili priča ob pogajanjih za vstop Slovenije v EU in Nato ter ob sodelovanju na rednih pogovorih o prihodnosti Slovenije pri predsedniku republike. Premier Janša je dejal, da bodo ukrepi danes podpisane deklaracije o razvojnem partnerstvu sloneli na že sprejeti strategiji razvoja Slovenije ter okviru predlaganih vladnih reform.

Pomen današnjega sporazuma, ki se je po mnenju prvega ministra zgodilo zelo hitro, vidi Janša v preseganju dnevnopolitičnih vprašanj, ponuja pa vsebinski okvir za rešitve in odgovore na vprašanja, ki bodo še pred njihovo obravnavo v DZ-ju dosegle visoko stopnjo konsenza in boljši izkoristek izidov. Janša je dodal, da bo imel izbor kakovostnih rešitev vedno prednost pred njihovim avtorstvom ter se sopodpisnikom zahvalil in jim čestital za izkazani pogum.

Pahor: Partnerstvo je izraz moči, ne šibkosti
Borut Pahor je dejal, da pridružitev SD-ja partnerstvu ni izkaz brezmejne podpore vladi pri izvajanju reform. Pomeni pa, tako Pahor, ustrezno delitev odgovornosti in vpliva pri njihovem oblikovanju. SD si bo pri usklajevanju prizadeval za socialno razsežnost in sprejemljivost reformnih rešitev.

Finančni minister in predsednik koalicijske Nove Slovenije Andrej Bajuk je izrazil upanje na dobro partnersko sodelovanje, za katerega si je NSi prizadeval že do zdaj, v tej smeri pa bo sodeloval tudi v prihodnje. Janez Podobnik je v imenu SLS-a ob slavnostnem podpisu sorazuma poudaril potrebo po novem zagonu in razvoju, novih delovnih mestih in solidarnosti. Partnerstvo bi po njegovem mnenju moralo sloneti na socialnem vključevanju, pri čemer je poudaril pomen mladih ter načrtovanja in izvajanja ukrepov za trajnostni razvoj in širjenje tovrstnih pobud tudi na socialno partnerstvo in izobraževalne institucije.

Konstruktivno sodelovanje namesto polen pod nogami
Vodja parlamentarnega SNS-a Zmago Jelinčič je ob tej priložnosti izrazil prepričanje, da je stranka, ki ji predseduje, že do zdaj delovala kot konstruktivna opozicija, ki se je partnerstvu za razvoj pridružila tudi z namenom popravljanja škode, nastale v zadnjih 15 letih. Partnerstvo po njegovih besedah omogoča skupno soočanje s prihodnjimi izzivi, ki ne dopuščajo metanja peska v kolesje razvoja.

Partnerstvo je pogumen in zrel projekt za prihodnost, ki po besedah predsednika DeSUS-a in obrambnega ministra Karla Erjavca mora biti uspešen. Na koncu sta razloge in razmišljanja ob podpisu partnerstva podala tudi predstavnika narodnih manjšin v DZ-ju, Marija Pozsonec in Roberto Batteli. Po njunem mnenju je partnerstvo dokaz za dodatno priznanje in nov temeljni kamen za dokončno emancipacijo maloštevilnih pripadnikov madžarske in italijanske skupnosti v Sloveniji.

LDS: Obvod dela DZ-ja
Največja opozicijska stranka, ki je med podpisnicami ni, je medtem sporazum označila za nepotreben obvod državnega zbora, kjer bi po mnenju predsednika Jelka Kacina soočanja in usklajevanja političnih programov morala potekati. Kacin je tudi zavrnil primerjave partnerstva s konsolidacijo slovenske politike ob pristopanju k evroatlantskim povezavam, saj meni, da gre za projekt Janeza Janše in Boruta Pahorja. Dejal je, da je LDS zrela stranka, ki dopolnilnega pouka iz demokracije ne potrebuje, in poudaril, da je nekdanja največja politična stranka v prejšnjem mandatu pripravila Strategijo razvoja Slovenije in jo na predlog sedanje vlade v DZ-ju tudi sprejela. Kacin je misli končal z željo, da bi partnerstvo pripravilo čim več dobrih zakonskih predlogov, da bi lahko zanje glasoval tudi LDS.

Prvi koraki
Vlada bo še pred uradnim začetkom vladnega postopka partnerjem poslala zakonske osnutke in obenem omogočila, da se v oblikovanje enakopravno vključujejo socialni partnerji, institucije in nevladne organizacije.

Stranke podpisnice imajo več kot dvetretjinsko večino v DZ-ju. Ustanovile bodo tudi partnerski svet, ki bo deloval kot posvetovalni organ.