Informacijska pooblaščenka je pojasnila, da bi morala biti vzpostavitev tovrstne nove zbirke osebnih podatkov opredeljena z zakonom, ki bi moral določati nabor podatkov, ki se zbirajo, upravljavca zbirke ter uporabnike in namen njihove uporabe. Pri tem velja načelo sorazmernosti.

To pomeni, da mora biti nabor podatkov za vsako novo zbirko ustrezen in po obsegu primeren glede na namene, za katere se bodo podatki zbirali in v nadaljevanju obdelovali, pojasnjuje Pirc Musarjeva.
Po njenem mnenju se zastavlja tudi vprašanje, ali in za kakšne namene, poleg že obstoječih baz podatkov, potrebujemo še enotno "megabazo" vseh zaposlenih javnih uslužbencev.

"Vsi podatki, ki jih za namene vodenja, obračuna plač in drugih z zakoni določenih namenov zaposlovanja trenutno potrebujejo različni organi in organizacije javne uprave, so, kolikor nam je znano, že zajeti v obstoječih zbirkah," pojasnjuje informacijska pooblaščenka.

Neodvisnim državnim organom vlada ne more urejati kadrovanja
Hkrati pa se jim v uradu informacijskega pooblaščenca zastavlja vprašanje, ali glede na zapisano v koalicijski pogodbi dejansko lahko govorimo o namenu enotnega upravljanja človeških virov vseh zaposlenih javnih uslužbencev ali celo vseh sodelavcev, kamor bi lahko bili zajeti morda tudi sodelavci po avtorskih pogodbah ipd.
Ker obstaja ločitev izvršne, zakonodajne in sodne veje oblasti, o zaposlovanju npr. sodnikov ne more in ne sme odločati vlada. V tem smislu zato ne vidijo legitimnega cilja, zaradi katerega bi bila smiselna vzpostavitev nove "megazbirke".

Štrukelj opozarja na razmislek o ustavnosti
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa opozarja, da o zapisanem v koalicijski pogodbi "zagotovo obstaja razmislek o tem, ali je to ustavno". Če bi šlo za oblikovanje nove baze podatkov, ki se zbira s ciljem, da bi lahko služila kot podlaga za odpuščanje, pa se zdi Štruklju oblikovanje take baze podatkov vseh javnih uslužbencev na enem mestu s temi cilji problematično.