Skozi NLB je šla slaba milijarda evrov iranskega denarja. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci
Skozi NLB je šla slaba milijarda evrov iranskega denarja. Foto: RTV SLO/ Ergyn Zjeci
false
Za sumljive transakcije iranske banke prek NLB-ja so izvedeli leta 2010 od tujih organov. Foto: Reuters

Za pranje denarja mora obstajati predhodno kaznivo dejanje, v tem primeru pa tega ni bilo. Ne morem tega trditi čisto za vsako transakcijo, kakšna bi morda lahko izvirala iz kaznivega dejanja, ne pa v celoti.

Andrej Plausteiner, nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja

Komisija državnega zbora (DZ), ki se osredotoča na politično odgovornost za sanacijo bančnega sistema konec leta 2013, je v pridobljenih dokumentih našla nakazila iranske banke Export Development Bank of Iran, ki naj bi prek NLB-ja oprala za približno milijardo dolarjev, zato je zdaj zaslišala tudi nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Andreja Plausteinerja.

"Za pranje denarja mora obstajati predhodno kaznivo dejanje, v tem primeru pa tega ni bilo. Ne morem tega trditi čisto za vsako transakcijo, kakšna bi morda lahko izvirala iz kaznivega dejanja, ne pa v celoti," je pojasnil Plausteiner.

Na uradu so za sumljive transakcije prvič izvedeli marca 2010, in sicer na zaprosilo tujega urada, ki jih je zaprosil, da jim sporočijo določene podatke iz njihovih evidenc, je pojasnil Plausteiner. Šlo je za podjetje, registrirano na Deviških otokih, njegov lastnik naj bi bil angleški državljan. Na javnem delu zaslišanja je še poudaril, da gre za tajne informacije, zato podrobnosti ne more razkrivati poslancem. Sejo komisije so sicer po dveh urah zaprli za javnost, za zaprti del zaslišanja pa je bil Plausteiner odvezan molčečnosti.

Sumljive transakcije
"Dobili smo obrazložitev, da gre lahko za pranje denarja in financiranje terorizma, zato smo transakcije označili kot sumljive," je pojasnil Plausteiner. Po njegovih besedah so NLB zaprosili za podatke o prometu na računu, ko pa so videli, za kako velik promet gre, so zadevo obravnavali prioritetno. "Šele oktobra 2010 je NLB prijavil sumljivo transakcijo," je pred komisijo, ki jo vodi Anže Logar iz SDS-a, navedel nekdanji prvi mož urada za preprečevanje pranja denarja.

Urad je po njegovih besedah podal predlog za uvedbo postopka na Banko Slovenije, o tem so obvestili ministrstvo za zunanje zadeve in oktobra 2010 podali obvestilo na kriminalistično policijo in Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo. Policija je sicer nato, kot so poročali mediji, presodila, da takrat prejeti podatki niso dosegali ustreznega dokaznega standarda za začetek predkazenskega postopka. Zdaj je postopek začelo specializirano državno tožilstvo.

Štiri prijave financiranja terorizma letno
Plausteiner je ocenil, da je svoje delo opravljal dobro. Urad po njegovih besedah letno dobi od 400 do 600 prijav sumljivih transakcij. Okoli 60 odstotkov vseh prijav po navadi posredujejo na policijo zaradi suma pranja denarja. Urad letno prejme tudi približno štiri prijave suma financiranja terorizma, vendar se doslej nobena ni izkazala kot dejansko financiranje terorizma, je pojasnil.

Logar mu je očital, da urad pri svojem delu ne deluje proaktivno, temveč le analizira prejete podatke. "Mar niste urad za preprečevanje pranja denarja," ga je vprašal, Plausteiner pa mu je pojasnil, da urad deluje v skladu z zakonskimi predpisi. Plausteiner je bil kot priča že zaslišan na komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, vendar pa je bilo tisto zaslišanje v celoti zaprto za javnost.

Za pranje denarja mora obstajati predhodno kaznivo dejanje, v tem primeru pa tega ni bilo. Ne morem tega trditi čisto za vsako transakcijo, kakšna bi morda lahko izvirala iz kaznivega dejanja, ne pa v celoti.

Andrej Plausteiner, nekdanji direktor urada za preprečevanje pranja denarja
Plausteiner ne vidi znakov pranja denarja
Plausteiner ne vidi znakov pranja denarja