Konektorja tipa A (desni) in tipa B (levi) zelo počasi odhajata v zgodovino. Precej vode bo namreč moralo preteči, da se bo standard, ki velja od polovice 90' let in je posledično na večini računalniških naprav, tudi v praksi zamenjal. Foto: MMC RTV SLO
Konektorja tipa A (desni) in tipa B (levi) zelo počasi odhajata v zgodovino. Precej vode bo namreč moralo preteči, da se bo standard, ki velja od polovice 90' let in je posledično na večini računalniških naprav, tudi v praksi zamenjal. Foto: MMC RTV SLO

Skupina podjetij, ki stoji za standardom USB, je začela razvoj novega konektorja, da bi odpravila že dve desetletji trajajočo težavo: včasih je težko ugotoviti, katera stran je obrnjena navzgor.

Eden glavnih izvorov nejevolje pri USB-kablih je, da so enosmerni - vključi se jih lahko obrnjene le v eno smer. Obenem je ta standard, ki ga je ustvarilo sedem industrijskih velikanov, del računalniškega vsakdanjika, poroča Arstechica.

Vsakodnevne male nevšečnosti z obračanjem so le del seznama, ki ga namerava USB 3.0 Promoter Group (Microsoft, Intel, Hewlett Packard, Texas Instruments, Renesas Electronics in ST-Ericsson) odpraviti z novo različico 3.1, so zapisali v sporočilu za javnost. Uporabljatii naj bi se začel sredi prihodnjega leta.

En konektor za vse naprave
Glavna sprememba bo v konektorju, koncu kabla, ki se priključi v napravo. Običajni dozdajšnji USB-kabli imajo konektor A, namenjen računalniku, na drugem koncu pa drugačen konektor B, namenjen napravi, ki bi jo radi povezali. Novi konektor C na obeh koncih bo - ko bodo vse naprave opremljene s primerno odprtino - precej zmanjšal količino kablov, ki se valjajo na mizi običajnega uporabnika.

Konektor B namreč prihaja v številnih različicah, kar v praksi pomeni, da mora uporabnik za kamero, telefon, zunanji disk itd. imeti posebne kable - za vsakega enega. Večina jih je medsebojno precej podobnih, a ravno toliko drugačnih, da so nezdružljivi in je potreben dodaten nakup.

Navzgor, navzdol
Konektor C ne bo le enak na obeh koncih kabla, temveč bo tudi znotraj poenostavljen. Obrnil se bo lahko na obe strani (za 180 stopinj), navzgor ali navzdol, pa bo še vedno primeren za priključitev. Po besedah predstavnika Intela Alexa Pelega bo konektor C tudi izjemno tanek, kar bo omogočilo novo generacijo še tanjših telefonov in tablic.

Po 20 letih odhaja v zgodovino
To je precejšen prelom s tradicijo in prakso: konektor A najdemo na skoraj vseh računalnikih od sredine 90' let prejšnjega stoletja. Tradicija v hitro spreminjajočem se tehnološkem svetu nekaj pomeni: še danes lahko novo kupljeno napravo zaradi USB-standarda priključimo tudi na "prastar" računalnik.

Tip C bo s tem prelomil, saj tip C s konektorjem A ne bo več združljiv. Potrebna bo prilagoditev na dobesedno na stotinah milijonov naprav. Najsibo to s prilagoditvenimi vmesniki (adapterji) ali z dejansko zamenjavo opreme, prehod bo trajal kar precej časa.

Nove oblike razvijalci še niso razkrili, bo pa podobna obstoječemu standardu 2.0 USB Micro-B, piše v sporočilu za javnost: CNet poroča, da bo po vsej verjetnosti podoben Applovemu povezovalniku Lightning, ki obojestranskost že omogoča. Lightning je vključen na novejših iPadih in iPhonih.

Rastoča hitrost prenosa, polnjenja
Medtem ko obstoječi USB (slovensko: univerzalno serijsko vodilo) omogoča hitrost prenosa do 5 Gb/s, bo novi omogočal hitrosti od 10 Gb/s naprej, obljubljajo v konzorciju. Izboljšave naj bi bila deležna tudi možnost polnjenja baterij. Prav to pa ZDNet izpostavlja kot eno največjih sitnosti: vsi USB-polnilci bodo nujno potrebovali nakup adapterjev. Da niti ne omenjamo pripravnih USB-flash-pomnilnikov ...

Sicer pa ima kablovje tudi alternativo. Brezžični prenos. Vsaj tisti, ki poteka prek standarda Bluetooth, bo kmalu doživel prenovo. Kot poroča SloTech, bo konzorcij za bluetoothom kmalu izdal verzijo 4.1. Gre za pripravo t. i. IoT (Internet of things, medmrežje stvari ali povezovanje skoraj vsega v mrežo), ko se bo lahko vsaka pametna naprava sama povezala v medmrežje brez posrednikov.

Nova različica bo po obljubah konzorcija še izboljšala možnost delovanja z ultranizko porabo energije - ki omogoča celo večletno delovanje z enim parom baterij. Podobno kot običajni žepni računalniki. Merilniki utripa ali temperature na človeškem telesu bodo lahko informacije pošiljale v pametni telefon, iste informacije pa bodo lahko naprej uporabljale še katere koli druge povezane naprave, še poroča SloTech.

Kaj to pomeni za zasebnost, je pa druga, precej obsežnejša tema.