Vlada je pravosodnemu ministrstvu marca naložila, naj celovito prouči določbe predpisov glede neomejenosti upnika pri izbiri izvršilnih sredstev in glede določitve minimalnega praga denarne terjatve za nepremičninsko izvršbo. Ministrstvo je to storilo in gradivo poslalo v obravnavo vladi.

Upniki v dobrih štirih letih, odkar deluje centralni oddelek za verodostojno listino, niso množično predlagali izvršbe na nepremičnine, je razvidno iz analize določb predpisov glede neomejenosti upnika pri izbiri izvršilnih sredstev.

V štirih letih je centralni oddelek tako izdal okrog 800.000 sklepov o izvršbi, nepremičninska izvršba za zneske do 100 evrov pa je bila predlagana le v 574 (0,07 odstotka) zadevah. "Do prodaje nepremičnine pa je prišlo le v eni taki zadevi," je ugotovilo ministrstvo.

Največkrat predlagana izvršba na denarna sredstva
V enakem obdobju (od 1. januarja 2008 do 29. februarja 012) je bilo vloženih 6.663 predlogov za izvršbo na nepremičnine za zneske do 1.000 evrov (0,8 odstotka), do izdaje sklepa o izročitvi nepremičnine pa je prišlo le v 31 zadevah oziroma v 0,5 odstotka od vseh predlaganih nepremičninskih izvršb, je zapisano v analizi.

"Iz podatkov sodne statistike izhaja, da so v izvršilnih zadevah na podlagi verodostojne listine, ne glede na vrednost terjatve, upniki največkrat predlagali izvršbo na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, na plačo in druge stalne prejemke ter na premičnine, med predlaganimi sredstvi izvršbe pa je bil le en odstotek izvršbe na nepremičnine," so navedli na ministrstvu.

"Nepremičninska izvršba je dolgotrajna in draga"
Dodali so še, da je nepremičninska izvršba v primerjavi z drugimi vrstami izvršbe dolgotrajna in draga (obvezna sodna cenitev, predujem za cenitev mora založiti upnik, prodaja na javni dražbi, od razglasitve prodaje do prodaje mora preteči 30 dni, od prvega do drugega naroka mora preteči 30 dni ...).

Če nepremičnina pozneje ni prodana, mora upnik stroške nepremičninske izvršbe nositi tudi dokončno, kar predstavlja veliko tveganje, če gre za izterjavo nesorazmerno nizke terjatve. Po drugi strani pa nepremičninska izvržba pomeni učinkovito grožnjo dolžniku, da svoj dolg poravna, menijo v analizi.

"Dolžnik ima možnost preprečiti izvršbo"
Zakon o izvršbi in zavarovanju ne določa vrstnega reda izvršilnih sredstev. To pa pomeni, da upnik ni omejen pri izbiri izvršilnih sredstev. Kot prvo izvršilno sredstvo lahko predlaga izvršbo na nepremičnine in ni dolžan izkazovati, da bi bila izvršba z drugimi sredstvi neuspešna, je zapisalo ministrstvo.

Opomnili so, da ima dolžnik hkrati široke možnosti preprečiti tako izvršbo (plača dolg, predlaga drugo sredstvo). "Kadar pride v izvršilnem postopku do prodaje dolžnikove nepremičnine, je zato mogoče predpostavljati, da dolžnik obveznosti ni prostovoljno poravnal ter da nima drugega premoženja, s katerim bi lahko poplačal svoj dolg ali pa z drugim premoženjem dolga ne želi poravnati," so zapisali in dodali, da je prodaja nepremičnine zato v izvršilnem postopku nujen poseg v lastninsko pravico dolžnika, da upnik pride do poplačila svoje terjatve.

"Nesorazmerje je gotovo obstajalo"
V zvezi z medijsko odmevnim primerom izvršbe se je v javnosti postavilo vprašanje dveh vrst nesorazmerja. Eno je nesorazmerje med vrednostjo terjatve in vrednostjo prodane nepremičnine, drugo pa nesorazmerje med ustavno varovanimi pravicami dolžnika in upnika, so pojasnili na ministrstvu.

"V konkretnem izvršilnem postopku je med terjatvijo in vrednostjo nepremičnine gotovo obstajalo nesorazmerje, vendar pa je treba upoštevati, da je imel dolžnik široke možnosti, da prodajo nepremičnine prepreči," so spomnili.

"Veljavna ureditev ni v nasprotju z ustavo"
"Menimo, da veljavna ureditev ni v nasprotju z ustavo, zato spremembe veljavne ureditve s tega vidika niso potrebne. Ker pa veljavna ureditev ni edina možna ustavno skladna ureditev, so njene spremembe seveda mogoče," so potrdili.

Med drugim bi bilo po navedbah ministrstva mogoče določiti določeno dodatno opozorilo dolžniku - mogoče s sodišča - da s plačilom ali predlogom za izvršbo na drugo sredstvo nepremičninsko izvršbo prepreči. "Ob vseh pozitivnih in negativnih vidikih, predstavljenih v tej analizi, pa je treba še posebej v okoliščinah znane plačilne nediscipline upoštevati tudi učinkovitost izvršbe v primerih, ko dolžnik svojega dolga noče prostovoljno plačati," je dejal.

Glede na analizo bo ministrstvo za pravosodje in javno upravo o v zvezi z zakonom o preprečevanju zamud pri plačilih pripravilo novelo zakona o izvršbi in zavarovanju, ki bo uravnotežena tako z vidika interesov upnika kot z vidika varstva dolžnika, so napovedali na ministrstvu.