Vlada pavšalno znižuje plače v javnem sektorju, kar naj bi bil najlažji ukrep za zniževanje proračunskih odhodkov. Predsednik sindikata SVIZ Branimir Štrukelj je poudaril, da so plače v javnem sektorju že dolgo zamrznjene, toda na drugi strani se je povečalo število delavcev v javnem sektorju.

Predsednik in generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič je ob tem opozoril, da gre kar 13 odstotkov proračuna za plače v javnem sektorju, v Evropi pa le okoli 11 odstotkov.

"Z bencinom gasimo ogenj," pravi Hribar Milič in opozarja, da zaradi povečevanja DDV-ja in trošarin podjetja zmanjšujejo plače in odpuščajo delavce. Zaradi velikosti javnega sektorja pa Slovenija ne more več funkcionirati brez zadolževanja v tujini.

S strukturnimi reformami ne gre hiteti
Minister za javno upravo in pravosodje Senko Pličanič je povedal, da je reorganizacija javnega sektorja proces, ki ga bo treba izpeljati. Vendar po njegovih besedah ne smemo hiteti s strukturnimi reformami, ker jih v kratkem času ni mogoče dobro izpeljati. Ob tem je napovedal, da naj bi bili prvi predlogi sprememb obelodanjeni v približno dveh mesecih.

Najprej ukrepi, šele nato reforme
"Ne moremo delati reform na popolnoma sesutih financah," je povedal namestnik finančnega ministra Janeza Šušteršiča, državni sekretar Aleš Živkovič. Po njegovem mnenju je treba najprej konsolidirati javne finance, nato sanirati banke, nato pospešiti zagon gospodarstva in šele nato izpeljati ključne reforme.

Poslanec SDS-a Andrej Šircelj pa je poudaril, da je treba sprejeti pet nujnih zadev, in sicer med drugim sprejeti proračun s primanjkljajem pod 3 odstotki BDP-ja, sanirati banke, uvesti učinkovito upravljanje državnega premoženja in sprejeti pokojninsko reformo.

Slaba banka bi reševala tudi tuje banke
Branimir Štrukelj je izrazil mnenje, da bi moralo zaradi slabih potez Janševe vlade priti do predčasnih volitev. Vodja poslanske skupine SD-a Janko Veber je ob tem dejal, da je treba sprejeti pokojninsko reformo, preprečiti pa škodljive rešitve za državo in ljudi.

Po njegovih besedah je tak tipičen primer ustanovitev slabe banke. "V ozadju je interes razprodaje slovenskega premoženja," pravi Veber, ki se sprašuje, zakaj bi morali reševati tudi tuje banke, kot so belgijske, italijanske, avstrijske, ki so prisotne na našem trgu.

Radikalno varčevanje v javnem sektorju
Hribar Milič je opozoril, da se gospodarstvo odziva na krizo, v kateri se je znašla država, saj je že v recesiji in bo tudi prihodnje leto. Hkrati pa država pobere tudi premalo davkov, slaba banka pa je pomanjkljivo pripravljena.

Sprejeti je treba ukrepe, ki jih je predlagal Šircelj, toda potrebna je tudi deregulacija in prijazno okolje za tuje investitorje, je poudaril predsednik GZS-a. Toda nujen pogoj je radikalno varčevanje v javnem sektorju.

Šušteršič je naredil maksimalno
"Delamo po načrtu korak za korakom," je razložil minister Pličanič in poudaril, da od vseh akterjev, tudi sindikatov, pričakuje bolj odgovorno držo in da se ne gre "hecati" s temi zadevami. Vlada ima tudi cilj, da se izogne tuji pomoči.

Ob tem je Pličanič obelodanil, kaj bi se ob tem zgodilo. Po njegovih besedah bi morali odpustiti 30 odstotkov javnih uslužbencev, delovni čas javne uprave pa bi se podaljšal na šest dni in na trinajst ur na dan.

Pohvalil je tudi ministra Šušteršiča, da je naredil maksimalno, kar se da v danih razmerah. Lahko so sporna vprašanja, kot je dvig DDV na tiskane medije, vendar so to marginalna vprašanja, je še povedal Pličanič.

G. C.