Vlada naj bi najprej zamejila predčasno upokojevanje, nato pa še dvignila starost, pri kateri bo možno oditi v pokoj. Foto: EPA
Vlada naj bi najprej zamejila predčasno upokojevanje, nato pa še dvignila starost, pri kateri bo možno oditi v pokoj. Foto: EPA
Andrej Vizjak
Minister Andrej Vizjak bo kolegom iz koalicije podrobneje predstavil predloge reforme trga dela in upokojevanja. Foto: BoBo
Dušan Semolič
Semolič bo vztrajal na 40-letni delovni dobi. Foto: BoBo
Igor Lukšič
Lukšič si želi reforme, ki ne bo razdvajala. Foto: BoBo
Kaj so sklenili na koalicijskem vrhu?
Vizjak: Pripravljamo boljšo pokojninsko reformo
Kaj piše v osnutkih pokojninske reforme?

Koalicijski partnerji so se dogovorili, da bodo ključne reforme, med drugim pokojninsko reformo in reformo trga dela, sprejeli do konca leta.

Da bodo o reformnih predlogih v DZ-ju odločali po rednem postopku, je po koncu koalicijskega vrha pojasnil predsednik DZ-ja in Državljanske liste Gregor Virant. Določili so tudi časovnico sprejemanja ključnih reform, ki jih je treba sprejeti do konca letošnjega leta.


Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je po sestanku pojasnil, da so se dogovorili glede nadaljnjih korakov pri pokojninski reformi. V petek bodo na seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) začeli predstavitev pokojninske reforme socialnim partnerjem, sledila bodo pogajanja z njimi in opozicijo, vmes pa bo teklo tudi preverjanje med koalicijskimi poslanci, je povedal. Na ESS-ju bodo predstavili tudi osnutek državnega premoženjskega holdinga.
Po njegovih besedah so bili odzivi na pokojninsko reformo v koaliciji dobri. Končno besedilo bo sicer nastalo na podlagi usklajevanja teksta s pripombami koalicije, opozicije in tudi na podlagi usklajevanja s socialnimi partnerji.
Ta bodo po njegovih besedah najtežja. Ključna vprašanja ob tem so, ali očistiti pokojninsko blagajno in jo vezati na zdrav zavarovalniški sistem; vprašanje poenotenja, da je za polno pokojnino potrebnega najmanj 40 let dela oziroma zavarovalne dobe; in še vprašanje glede odmere ter usklajevanja pokojnin. Koalicija je pri tem že določila razmerje, je pojasnil minister.

Kaj bo tokrat drugače?
Sicer pa meni, da njegov predlog ni podoben predlogu prejšnjega ministra Ivana Svetlika: pokojnina je zdaj definirana kot pravica, ki izhaja iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, prav tako želijo pokojninsko blagajno očistiti izdatkov, ki nimajo povezave s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem.
Nadalje Vizjak navaja uvedbo informativnih osebnih računov. Za srednjeročno obdobje, do denimo leta 2020 je po Vizjakovih besedah ključno, da pogoje za pridobitev pokojnine vežejo predvsem na 40 let zavarovalne dobe.

Strinjanje, da je reforma nujna
Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec, ki prejšnje reforme ni podprl, zdaj meni, da so nekatere rešitve v predlagani reformi ustrezne, na primer to, da mora biti pokojninska blagajna očiščena vseh pokojnin, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih. So pa določena področja, ki jih bo treba znotraj koalicije še uskladiti, DeSUS pa bo o reformi razpravljal na seji izvršilnega odbora prihodnji teden.

Vodja poslanske skupine SLS-a Mihael Prevc pa je dejal, da je SLS reformo podprl že v prejšnjem mandatu in tudi danes je nujna.

Lukšič: Podprli bomo reformo, ki ne bo razdvajala
Medtem pa je do predlogov veliko bolj kritičen predsednik opozicijske stranke SD. Igor Lukšič meni, da vladna ekipa Sloveniji dolguje odgovor, zakaj je še lani rušila pokojninsko reformo, danes pa predlaga še težjo reformo oz. še težje pogoje za upokojevanje.
Reformo bodo sami podprli v tistem delu, ki bo usklajen s sindikati in upokojenci, in do tiste mere, po kateri ne bo ideološko razdvajala slovenske javnosti. V SD-ju tako vladi med drugim predlagajo, da uredi vprašanje t. i. izjemnih pokojnin, strinjajo se tudi z uvedbo informativnih izračunov, "nikakor pa ne na uvedbo osebnih računov".
Tudi Dušan Semolič (ZSSS) je na novinarski konferenci poudaril, da so nekatere spremembe pokojninskega sistema nujno potrebne. Še vedno pa vztrajajo pri tem, da bi se lahko delavec upokojil s polno pokojnino, brez malusov po 40 letih dela. Sindikati so torej po besedah Semoliča na dialog z vlado pripravljeni, čeprav vlada po njihovem mnenju krši izhodišča za socialni sporazum.

Minimum za upokojitev 40 let delovne dobe
Minimalni pogoj za polno starostno upokojitev, kot je trenutno predlagan v prvem osnutku, je po neuradnih podatkih TV Slovenija upokojitev s 40 let delovne dobe in 60 let starosti.
Moški in ženske bi morali imeti torej 40 let delovne dobe in doseči starost 60 let. Ko je to izpolnjeno, bi se lahko upokojili s polno pokojnino. Kdor pri 60 ne bo imel 40 let dela, bi moral delati dlje, do leta 65, kot jo je predvidevala lanskoletna reforma, ki pa so jo - spomnimo - volivci zavrnili na referendumu.

Malusi za predčasno upokojevanje
Pri predčasnem upokojevanju so predvidene sankcije, malusi, za 0,3 odstotka nižja pokojnina za vsak mesec predčasne upokojitve. Prvi osnutek Vizjakove reforme naj bi predvideval tudi nekatere olajšave za upokojitev pred 60 letom - priznavale bi se 2/3 roka, ženskam pa bi pripadlo osem mesecev delovne dobe za vsakega otroka.

Rešitve, podobne tistim, ki so bile zavrnjene na referendumu
Uvedli naj bi osebne informativne račune, in sicer zaradi obveščanja o vplačanih prispevkih v pokojninsko blagajno. Podobne rešitve so bile sicer prav tako že v lani zavrnjeni reformi. Zpiz bi izplačeval le pokojnine, ki temeljijo na prispevkih, druge, izjemne, borčevske itd., kar se zdaj doplačuje iz proračuna, bi preselili, izplačevali s kake druge postavke.

To je le nekaj poudarkov iz reforme, ki nastaja, nedvomno bo sprememb še veliko, kajti ta teden bo koalicijskim partnerjem minister Vizjak reformo podrobneje predstavil, do pogajanj s sindikati in do končne oblike reforme je še daleč.

Nižje odpravnine in krajši odpovedni roki
Med ključnimi rešitvami novega zakona o delovnih razmerjih je nov koncept enotne pogodb za nedoločen čas, piše Delo. Ta predvideva petmesečno poskusno delo, odpoved brez razloga bi v tej fazi delodajalec lahko izrekel v 14 dneh. V naslednji fazi zaposlitve - do dveh let - bi delodajalec pogodbo lahko odpovedal redno ali izredno, ter iz poslovnih ali krivdnih razlogov. V poznejši fazi zaposlitve se odpovedni roki postopno podaljšujejo za vsake tri mesece zaposlitve. Odpravnine naj bi se znižale na petino osnovne plače.

Po predlogu, se odmor za malico ne bi štel v delovni čas, plačilo pa naj bi uredile kolektivne pogodbe. Zmanjšalo naj bi se tudi denarno nadomestilo za brezposelne, in sicer z 80 na 70 odstotkov osnovne plače v prvih treh mesecih brezposelnosti. Prav tako bi se skrajšal čas prejemanja nadomestila, in sicer na največ 18 mesecev. Upokojencem in brezposelnim naj bi se omogočila začasna in občasna dela, podobno, kot jih je predlagala prejšnja vlada v obliki t. i. malega dela.

S. B. L., A. S., A. Č.

Kaj so sklenili na koalicijskem vrhu?
Vizjak: Pripravljamo boljšo pokojninsko reformo
Kaj piše v osnutkih pokojninske reforme?