"Upam, da bo prevladal razum, da izdvojimo dva helikopterja. Če tega ne bo, bo država rešitev iskala, mi pa bomo morali enoto vsekakor zmanjšati vsaj za dva helikopterja," je povedal Veniger.

Notranji minister v odhajanju Gregor Virant je sicer prepričan, da je "naravnost neumno", če teh kapacitet ne bi uporabljali za potrebe reševanja. "Moje mnenje je, da bi se moralo nadaljevati, kot je, in da je noro sistem spreminjati. Zadeva je v reševanju, ključno vlogo ima ministrstvo za zdravje," je dejal Virant. A državni uradniki morajo rešitev najti do oktobra, kot kaže, je delitev flote za zdaj edina možnost, če država ne želi v nove drage nakupe. Virant pripisuje evropske zahteve sicer težnji EU-ja po deregulaciji in komercialnim pritiskom. Španija, Nemčija in Francija so države delne lastnice Airbusa, ki je osrednji proizvajalec reševalnih helikopterjev v Evropi.

Z nakupom novih plovil bi zavrgli tako dobra plovila kot izkušene ekipe, so prepričani v policiji. "Znamo reševati. Imamo Alpe, vsak dan opravljamo medicinske prevoze, zadeva je uigrana. Je pa treba vedno prenašati opremo iz enega v drug helikopter in tukaj bi lahko bila dva zato pripravljena, da bi lahko kadar koli poletela. Sposobni smo ponoči leteti, treba je samo sistem vzpostaviti," pravi Veniger, ki bi skupaj s helikopterjema na zdravstvo prenesel tudi del uspešno usposobljenih posadk.

Kaj to pomeni za Slovensko vojsko, ki prav tako opravlja del helikopterskih prevozov, načelnik generalštaba Dobran Božič še ne želi ugibati, saj pričakuje, da bo obstoječa rešitev obstala tudi v prihodnje. "Tukaj je pomemben del usposabljanja, poleg tega prispevamo na takšen način k večjemu ugledu Slovenske vojske," pravi Božič in dodaja, da je bistvo sodobne vojske, da je uporabna tako za reševanje kot za primer vojne nevarnosti. Po njegovih besedah so prakse po članicah Nata različne, bi pa morala naša država izhajati iz tradicije in reševanje, ki sta ga prevzeli policija in vojska, ohraniti tudi v prihodnje.