Po mnenju informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik in na pobudo nevladne organizacije Amnesty International Slovenija bi morala biti javnost seznanjena z vsebino dokumentov, da bi se prepričala, ali so postopki obravnave migrantov in prosilcev za azil zakoniti, poroča Dnevnik. Pričevanja migrantov v Bosni in Hercegovini, ki so bili v Sloveniji, vzbujajo sum, da niso smeli zaprositi za azil.

A policija odločbo informacijske pooblaščenke izpodbija na upravnem sodišču. Kot piše Dnevnik, se policija v pritožbi sklicuje na varnost Slovenije, schengenskega prostora in vsega EU-ja, ki naj bi bil ogrožen, če bi razkrili več vsebine dokumentov kot doslej. V pritožbi pa sama delno razkriva, kakšne postopke izvaja, in med drugim priznava, da potencialne prosilce za azil obravnava glede na to, iz katere države prihajajo. To pa je po mednarodnem pravu strogo prepovedano, dodaja časnik.

Policija po njihovih navedbah v pritožbi navaja, da migranti zlorabljajo postopke mednarodne zaščite, o čemer lahko presoja zgolj ministrstvo za notranje zadeve v upravnem postopku, priznava pa, da so z dopisom prejšnjega generalnega direktorja policije Simona Veličkega s 25. maja 2018 obmejne policijske postaje dobile naročilo, kako naj ravnajo za "odpravljanje ranljivosti slovenske/EU-zakonodaje in prakse na področju mednarodne zaščite". S tem policija posredno priznava, da se je postavila nad zakonodajo; v tožbi je obenem zapisano, da so usmeritve policije "hitro naraščajoči trend nezakonitih prestopov meje obrnile navzdol", navaja Dnevnik.

Velički se je skliceval na sodelovanje v mešanih patruljah s hrvaškimi policisti, ki naj bi prevzeli prosilce za azil, tudi če so bili prijeti na slovenskem ozemlju in so za azil prosili slovenske policiste, ne hrvaških. Kot navaja Dnevnik, to po mednarodnem pravu pomeni, da bi slovenski policisti izvedli prisilni izgon, vodstvo MNZ-ja pa je ob delnem razkritju teh navodil zatrdilo, da gre za dogovor s Hrvaško, ki je zakonit.

Hrvaška ne pozna teh postopkov

Informacijska pooblaščenka je policiji naložila, naj torej navodila podrobneje razkrije, da bo mogoče presoditi, ali so zakonita ali ne. Policija pa se v tožbi sklicuje na Hrvaško, češ da mora najprej ona dovoliti razkritje, da pa bi v tem primeru Hrvaška po pričakovanjih od dogovora odstopila, kar bi povzročilo ponovno povečanje ilegalnih prehodov meje. Vendar Dnevnik opozarja, da je hrvaška policija že oktobra pojasnila, da ne pozna postopkovnega manevra v mešanih patruljah, na katerega se sklicuje vodstvo slovenske policije.