Teroristične napade v Parizu so nekateri evropski politiki že začeli izrabljati za promocijo novih protiterorističnih ukrepov, med katerimi so tudi želje po večjem nadzoru nad elektronskimi komunikacijami. Britanski premier David Cameron naj bi po pisanju britanskih medijev v okviru ukrepov za boj proti terorizmu že razmišljal o blokiranju spletnih servisov WhatsApp in Snapchat, ki omogočata pošiljanje šifriranih sporočil, s čimer naj bi oteževali delo obveščevalno-varnostnih služb.

V Veliki Britaniji pa so se pojavili pozivi politike in nekdanjih pripadnikov obveščevalnih služb, da naj bi čim prej sprejeli nov zakon o hrambi prometnih podatkov pri elektronskih komunikacijah, ki so ga mediji ljubkovalno poimenovali "vohljaška listina". Po tem zakonu bi ponudniki internetnih storitev zbirali podatke o pošiljanju elektronske pošte, obiskih spletnih strani ter prijavljanju na družbena omrežja. Nasprotniki zakona ob tem opozarjajo, da je to skoraj tako neprimerno, kot bi bilo branje vsebine sporočil, saj bi lahko iz komunikacijskih podatkov razbrali posameznikove vsakdanje navade.

Apel informacijske pooblaščenke
Če bi se za takšne ukrepe odločile vodilne članice EU-ja, bi se jim, s krajšo zamudo, pridružila tudi Slovenija; kot se jim je že v okviru vojne proti terorizmu sredi prejšnjega desetletja. Zato ne preseneča torkov apel informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, ki je po poročanju STA-ja pozvala, "naj bo kakršen koli oblastni ukrep, ki posega v zasebnost posameznikov, sprejet po transparentnem postopku, v katerega naj bodo pravočasno vključeni vsi pomembni deležniki."

"Informacijski pooblaščenec se zaveda pomena zagotavljanja varnosti posameznikov in vsekakor podpira določene ukrepe, sprejete v smeri boja proti terorizmu. Hkrati poudarja, da pri tem nikakor ne gre pozabiti na zagotavljanje temeljnih človekovih pravic," je navedla informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik.

Ob tem je opozorila, da so se po napadu na francoski satirični tednik Charlie Hebdo v okviru EU-ja znova okrepile težnje po večjem nadzoru zaradi boja proti terorizmu, in dodala, da so se notranji ministri EU-ja na izrednem zasedanju v Parizu zavzeli za utrjevanje zunanjih meja EU-ja in za izmenjavo podatkov o potnikih, ki za prihod v Evropo uporabljajo letalski prevoz.

Svet EU-ja in Evropski parlament naj bi zdaj razpravljala o t. i. direktivi PNR, ki jo je Evropski parlament lani zavrnil z obrazložitvijo, da tedanji predlog ni spoštoval načel sorazmernosti in ni zadostil zahtevam po varstvu osebnih podatkov, kot ga zagotavlja listina EU-ja o temeljnih pravicah. Pred morebitnim sprejetjem iracionalnih protiterorističnih ukrepov pa opozarjajo tudi drugi strokovnjaki iz varnostnega in informacijskega področja.

Preudarno se je odzvala le Norveška
"Realnost danes ni čisto nič drugačna, kot je bila pred napadom v Parizu. Vzroki za takšno vedenje so obstajali tedaj in obstajajo zdaj," opozarja Branko Lobnikar s fakultete za varnostne vede in dodaja, da je edini odziv, ki ga pričakujemo od politikov in držav, da bodo reagirale s povečanjem nasilja.

"Tisto, kar zna politika v celotni Evropi narediti, je, da na podlagi takšnih napadov zgolj poveča neko represijo. To ne pomeni povečanja aktivnosti varnostnih inštitucij, temveč pomeni tudi to, da nekaj, kar je veljalo za samoumevno, za neke človekove pravice in svoboščine, naenkrat ni več samoumevno in se jih tudi zaradi aktivnosti države na obveščevalno-varnostnem področju omejuje," poudarja Lobnikar in opozarja, da je edini primer, v katerem se je država zmogla v zadnjih letih drugače odzvati, je primer Andersa Breivika na Norveškem, "kjer je politika reagirala modro in preudarno."

Lobnikar tudi opozarja, da ne gre pozabiti, da sta bila napadalca rojena v Franciji, da sta tam živela in se socializirala ter da sta "produkt" francoske družbe: "Biti terorist ni genski zapis, temveč je 'produkt' dolgoletne interakcije v nekem okolju. Sodobne družbe bi morale biti z vsem znanjem, ki je na voljo, sposobne tudi kakšnega drugega premisleka, predvsem tega, zakaj se je to zgodilo." Po njegovem mnenju se bodo okrepile težnje po zbiranju podatkov in izmenjava podatkov o letalskih potnikih. "Toda fanta sta se vozila z avtomobilom," razmišlja.

Ponovitev ukrepov, sprejetih po 11. septembru?
"Lahko samo apeliram na evropske voditelje, da ne bodo šli po isti poti kot ameriški politiki po 11. septembru, ko so se v ZDA začeli sprejemati katastrofalni zakoni, kar zadeva posege v zasebnost posameznikov," pravi Nataša Pirc Musar z inštituta za zasebnost in dostop do informacij in poudarja, da so prav to razkrila odkritja Edwarda Snowdna.

Pirc Musarjeva pravi, da so ljudje, ki so šli na ulice po napadih v Parizu, to storili zaradi svobode izražanja: "Če bomo začeli posegati v komunikacijsko zasebnost, s tem posegamo tudi v svobodo izražanja. V obdobju nadzorovane komunikacije svobode izražanja ni, zato se je treba teh stvari lotevati zelo previdno."

Slovenija se je za protiteroristične ukrepe, kot je dveletno hranjenje prometnih podatkov internetnih uporabnikov, odločila že sredi prejšnjega stoletja. Vendar, kot pravi Pirc Musarjeva, tovrstni ukrep ni imel nobenih pozitivnih učinkov.

"Vse analize kažejo, da hramba prometnih podatkov ni prinesla večjih odkritij kaznivih dejanj, sploh pa ne terorizma. Voditelji večkrat pozabljajo, da teroristi, ki izvajajo tako nizkotne zločine, ne uporabljajo interneta in družbenih omrežij. Kontrolirali bi ljudi, ki nimajo nič s terorizmom," še opozarja.