Medtem ko islamska skupnost po desetletjih prizadevanja končno postavlja džamijo v Ljubljani, je ena od zagat, s katero se še vedno srečujejo muslimani v Sloveniji, pomanjkanje prostora na pokopališčih. Problem je še posebno pereč v mestih z večjim deležem muslimanskega prebivalstva, kot so Ljubljana, Koper in Velenje.

Poseben muslimanski predel na pokopališču imata le dve slovenski mesti - Maribor in Jesenice. Na pokopališču Blejska Dobrava so do zdaj postavili 83 grobov, na mariborski Dobravi pa 240. V Ljubljani, ki ima daleč najštevilnejšo muslimansko skupnost, umrle pokopavajo po vrstnem redu. "Tako se zgodi, da je včasih pokopan pravoslavni, potem katoličan - in to je vse pomešano," je komentiral tajnik Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji Nevzet Porić.
Muslimani so v prvi polovici devetdesetih let sicer dobili poseben prostor na Žalah, a se je pokopališče razmeroma hitro zapolnilo. Število muslimanov, ki danes živijo v Sloveniji, se je namreč povečalo tudi zaradi prihoda beguncev iz nekdanje Jugoslavije.

Obrnjeni proti Meki
Ker ima muslimanski pogreb drugačna pravila od krščanskega, so tisti, ki bi želeli ohraniti tradicijo, večkrat postavljeni pred dilemo. "Navada je, da je desna stran pokojnika obrnjena proti Meki, vendar na tem mestu, kjer se pokopavamo po vrstnem redu, to ni mogoče," dodaja Porić.
Pokop le na klasičen način
Islam narekuje, da mora pokojnikovo telo ostati nedotaknjeno, zato upepelitev ni dovoljena. Pokojniku zaprejo oči, telo pa umijejo s čisto vodo in milom, kar opravi muslimanski verski uslužbenec imam, če je umrli ženska, pa ženske. Zatem - kjer je to mogoče - pokojnika ovijejo v popolnoma beli rjuhi in položijo v krsto oziroma na desko – tabut. Po molitvi pokojnika odpeljejo do groba.

Na pogrebih praviloma le moški
Splošno veljavno pravilo je, da se tako molitve kot pogreba lahko udeležijo le moški. "Ženske se na pogrebih odzivajo čustveno, pogreb pa mora biti dostojanstven," pojasnjuje Porić; vendar je to pravilo v današnjih časih vse bolj potisnjeno v ozadje.

Preprosteje je pokopati v tujini
Večina slovenskih muslimanov prihaja iz Bosne in Hercegovine, Makedonije in Kosova, zato umrle pogosto odpeljejo v te države. "Petdeset odstotkov jih pokopljejo tukaj v Sloveniji in petdeset odstotkov v matični državi," je dejal Porić. Nekateri se po smrti želijo vrniti v domovino, pri drugih so odločilni krajevni običaji. Muslimane, ki so po narodnosti Albanci iz Makedonije, skoraj brez izjeme pokopavajo v Makedoniji.

Za prevoz v domovino od 900 do 1.300 evrov
Letno v matičnih državah pokopljejo od 250 do 300 muslimanov iz Slovenije, okrog 150 v Bosni in Hercegovini, od 30 do 40 v Srbiji in približno enako število v Makedoniji. Cena za prevoz pokojnika do Bosne in Hercegovine je od 900 do 1.300 evrov. Sama organizacija pogreba nanese dodatnih 400 evrov.
Administrativne ovire pokopa med slovenskimi občinami so še vedno precej zapletene, tako da je marsikdaj laže oziroma hitreje pokojnega odpeljati v tujino. Muslimani namreč stremijo k temu, da se pogreb – dženaza – opravi v najkrajšem mogočem času.