Viri so omejeni, rešitve se podvajajo, na različnih ministrstvih imajo nekompatibilne rešitve, je Koprivnikar naštel težave informatike javne uprave. Iz centralizacije informatike v javni upravi bodo po besedah Koprivnikarja izvzeli tiste dele javne uprave, ki imajo poseben varnostni status.
Za preostale pa želijo na področju informatike uskladiti informacijske in kadrovske vire, centralizirati nabavno službo na področju informatike, ključni kader za razvoj pa nameravajo zbrati na sistemski ravni. Končni cilj pa je, da okoli 100 milijonov evrov, kolikor jih v javni upravi letno porabijo za vzdrževanje obstoječih rešitev, namenijo razvoju.

Po besedah ministra želijo "zmanjšati in preprečiti odvisnost od posameznih ponudnikov informacijskih rešitev". To nameravajo doseči z ločenim razvijanjem upravljanja informacijske varnosti, ločenim upravljanjem strojne opreme in ločenim naročanjem programske opreme.

Na ministrstvu za javno upravo so že ob nastopu ministra Koprivnikarja pojasnjevali, da predvidevajo vzpostavitev državnega računalniškega oblaka, v katerem se bodo izvajale storitve, ki uporabljajo občutljive, osebne in druge podatke ter informacije, ki jih država ne želi shranjevati zunaj svojega okolja. Projekt je po septembrskih navedbah ministrstva vreden dobrih 14,4 milijona evrov, evropski sklad za regionalni razvoj pa bo prispeval večino oz. nekaj več kot 12,2 milijona evrov.