V Slovenijo je zaradi prebežniške krize prišlo več pripadnikov policije in vojske drugih držav. Foto: MMC RTV SLO
V Slovenijo je zaradi prebežniške krize prišlo več pripadnikov policije in vojske drugih držav. Foto: MMC RTV SLO
Špilje, Šentilj, ograja
Erjavec avstrijske ograje, ki so jo Avstrijci postavili na mejo s Slovenijo, ne vidi kot ponovne vzpostavitve nadzora znotraj schengenskega območja, temveč gre za, podobno kot v primeru Slovenije, za "tehnično oviro, katere namen je nadzor vstopa in preprečevanje neprijetnih dogodkov". Foto: EPA
prebežniki migranti begunci
V Gornji Radgoni so ocenili, da je dobra organizacija vplivala tudi na vedenje beguncev, ki so bili mirni in poslušni. "Ni bilo poškodb, konfliktov ali pretirane slabe volje ne pri beguncih, ne pri lokalnem prebivalstvu," je povedal direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But. Foto: BoBo

Erjavec je še dodal, da bomo v prihodnjih letih nenehno soočeni s prihodi prebežnikov, zato mora vlada po njegovem mnenju sprejeti trajnejše ukrepe, ki bi omogočali učinkovito upravljanje s prebežniki.

Glede ograje, ki so jo Avstrijci postavili na mejo s Slovenijo, pa misli, da ne gre za ponovno vzpostavitev nadzora znotraj schengenskega območja, temveč gre za, podobno kot v primeru Slovenije, za "tehnično oviro, katere namen je nadzor vstopa in preprečevanje neprijetnih dogodkov".

Zavrnil je tudi navedbe o uvajanju t. i. minischengenskega območja, v katerega Slovenija ne bi bila vključena. Dejal je, da je tudi predsednik vlade Miro Cerar že opozoril, da bi tako pobudo, če bi do nje prišlo na ravni Evropskega sveta, takoj zavrnil.

Uspešno sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo
Iz Slovenije je v Avstrijo prek mejnega prehoda v Gornji Radgoni od sredine septembra vstopilo okoli 49.700 beguncev. Kljub nepredvidljivosti razmer je pristojnim oblastem uspelo položaj ustrezno obvladati. Zaslugo za to so na današnji konferenci županov v Radgoni pripisali predvsem dobremu sodelovanju med vsemi vpletenimi.

Po besedah predstavnika avstrijske policije je v Avstrijo prek Gornje Radgone vstopilo tudi do 2.500 beguncev na dan, kar je za odgovorne na obeh straneh meje predstavljalo velik zalogaj.

A danes so ocenili, da je dobra organizacija vplivala tudi na vedenje beguncev, ki so bili mirni in poslušni. "Ni bilo poškodb, konfliktov ali pretirane slabe volje ne pri beguncih, ne pri lokalnem prebivalstvu," je povedal direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Darko But. Za razliko od Šentilja tu tudi ni prišlo do nenadziranega prehajanja meje.

Župan Radgone Heinrich Schmidlechner se je ob tej priložnosti zahvalil Sloveniji, da je begunce oskrbela, še preden jih je poslala čez mejo, zaradi česar sami s tem niso imeli veliko dela. "Poskrbeli smo, da so ti ljudje dobili najpotrebnejše in da so lahko ohranili svoje človeško dostojanstvo," je dodala predstavnica slovenskega Rdečega križa Silva Vračko.

Češka med prvimi, ki je Sloveniji ponudila pomoč
Ministrica za obrambo Andreja Katič in češki minister za obrambo Martin Stropnicky sta danes obiskala nastanitveni center v Šentilju, kjer pri oskrbi beguncev pomaga češka vojska. Sodelovanje med slovensko in češko stranjo je po besedah Katičeve zelo dobro, zato se je zahvalila Češki za pomoč.

Češka je bila po besedah Katičeve ena od prvih držav, ki so ponudile Sloveniji pomoč pri soočanju z begunci, najprej s šotori, nato pa še z vojsko pri zdravstveni oskrbi beguncev in postavljanju tehničnih ovir na meji s Hrvaško.

V namestitvenem centru v Šentilju od 13. novembra deluje 13 pripadnikov čeških oboroženih sil, ki skrbijo za zdravstveno oskrbo migrantov v mobilni vojaški bolnišnici Role 1. Trenutna ekipa ostaja v Sloveniji do sredine decembra, na začetku januarja pa jo bo nadomestila nova ekipa. "Problem je velik in vemo, da ga ne bomo rešili tu, radi pa bi Čehi prispevali k zaščiti vzhodne schengenske meje. To razumemo kot svojo dolžnost," je dejal Stropnicky.