Strokovnjaki odbora Sveta Evrope v svojem poročilu ugotavljajo, da je Slovenija sprejela določene ukrepe za povečanje preglednosti delovanja pravnih oseb in preprečitev zlorab z njimi,
Strokovnjaki odbora Sveta Evrope v svojem poročilu ugotavljajo, da je Slovenija sprejela določene ukrepe za povečanje preglednosti delovanja pravnih oseb in preprečitev zlorab z njimi, "vendar pa se ti ukrepi niso izkazali za zadostne, da bi kriminalcem učinkovito preprečili ustanavljanje podjetij za nezakonite namene". Foto: Pixabay
Vid Doria
Generalni sekretar TI-ja Slovenia Vid Doria poudarja potrebo po večji preglednosti dejanskega lastništva pravnih oseb. "Pozivamo k pospešitvi dejavnosti za vzpostavitev registra dejanskega lastništva, saj še vedno ni sprejet niti potreben podzakonski akt zanj," pravi Doria. Foto: BoBo

Prav tako je nezadostna tudi kriminalizacija financiranja terorizma. Gre za dva izmed več ključnih izsledkov novega poročila, ki ga je danes objavil strokovni odbor Sveta Evrope, ki se ukvarja s problematiko pranja denarja in financiranja terorizma (MONEYVAL).

Poročilo med drugim ugotavlja, da je glede na obstoječa tveganja za pranje denarja v Sloveniji potrebnih več preiskav s področja, povezanega s hudimi kaznivimi dejanji.

Največ pranja denarja je po mnenju strokovnjakov omenjenega odbora povezanega z zlorabo položaja ali zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, z davčnimi utajami, poslovnimi goljufijami in zlorabami uradnega položaja. Zunaj gospodarstva pa je največ pranja denarja povezanega s prepovedanimi mamili.

Nezadostno znanje sodnikov in tožilcev
Poročilo navaja tudi, da banke v Sloveniji dobro razumejo glavna sektorska tveganja pri pranju denarja, ukrepi za preprečevanje tega pa da so v glavnem primerni. Kljub temu pa gre skozi bančni sektor največji delež finančnih storitev v Sloveniji in je zato najranljivejši za pranje denarja, ugotavlja poročilo. Poudarja tudi nezadostno strokovno znanje sodnikov in tožilcev na področju "finančne forenzike".

Slovenija je po mnenju piscev poročila sprejela določene ukrepe za povečanje preglednosti delovanja pravnih oseb in preprečitev zlorab z njimi, "vendar pa se ti ukrepi niso izkazali za zadostne, da bi kriminalcem učinkovito preprečili ustanavljanje podjetij za nezakonite namene".

Pomanjkljiva kriminalizacija financiranja terorizma
Čeprav slovenski organi pregona dobro poznajo tveganja, povezana s financiranjem terorizma, poročilo ugotavlja, da pomanjkljiva kriminalizacija financiranja terorizma ovira učinkovito preiskavo in pregon tega kaznivega dejanja.

Slovenija pa je v svojem poročilu "o nacionalnem tveganju", ki ga je pripravila leta 2015 in dopolnila leta 2016, navedla, da za deset ljudi obstajajo sumi, da so odšli v Sirijo ali Irak, kjer naj bi se po nekaterih informacijah usposabljali za teroristične dejavnosti.

Poročilo sicer pohvali Slovenijo, da je njen sistem mednarodnega sodelovanja pri boju proti pranju denarja in financiranju terorizma v glavnem učinkovit.

TI Slovenia: Poročilu morajo slediti ukrepi
Transparency International Slovenia (TI Slovenia) je z odobravanjem sprejel poročilo o stanju na področju pranja denarja in financiranja terorizma v Sloveniji, hkrati pa pozval, da morajo ugotovitvam mednarodnih ocenjevalcev zdaj slediti ustrezni ukrepi.

V TI-ju Slovenia tako pričakujejo, da bosta ministrstvo za finance in urad za preprečevanje pranja denarja pripravila "niz podrobnih ukrepov, ki bodo naslavljali izpostavljene pomanjkljivosti". "Poročilo je namreč priložnost za celovito ukrepanje," je povedal generalni sekretar TI-ja Slovenia Vid Doria.

Pri ukrepih bodo morale po njegovih navedbah sodelovati tudi druge pomembne institucije, "saj poročilo, denimo, izpostavlja pomanjkanje potrebnega znanja pri preiskovalcih, tožilcih in sodnikih, kar krni odkrivanje in pregon pranja denarja". "Predvsem skrbi nizko število preiskav in obsodb, ki se ne sklada s številom preiskav predhodnih kaznivih dejanj," pravi.