Skoraj 400 strani dolgo poročilo je Nussdorferjeva predala Vebru. Foto: Urad varuha človekovih pravic
Skoraj 400 strani dolgo poročilo je Nussdorferjeva predala Vebru. Foto: Urad varuha človekovih pravic
Varuhinja izdala najobsežnejše poročilo
Varuhinja je predstavila poročilo za leto 2013

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je ob objavi letnega poročila v sporočilu za javnost opozorila na nedomišljeno in prehitro sprejeto zakonodajo, ki ima za posledico tudi kršenje pravic ljudi, in dejala, da gospodarska kriza ne sme biti povod za hitro in nepremišljeno spreminjanje zakonodaje in za krčenje pravic. Prav tako je pozvala, da se kljub krizi ne smejo krčiti zagotovljene ravni socialne in zdravstvene zaščite ter ustaviti nekateri programi socialne pomoči.

Opozorila je na nedostopnost brezplačne pravne pomoči in na nesprejemljivo dolgotrajnost upravnih in sodnih postopkov, saj je bila Slovenija že več kot 250-krat prepoznana kot kršilka človekove pravice do razsojanja v razumnem roku. Premalo učinkoviti so po njenem mnenju tudi nadzorni mehanizmi države.
Najbolj pereče pa je za Nussdorferjevo kršenje pravic številnim delavcem, na kar je - in na socialno stisko precejšnjega dela prebivalcev - sproti in večkrat opozarjala ministrico za delo Anjo Kopač Mrak.
Nič na stanovanjskem področju
Pri reševanju stanovanjskih vprašanj prebivalstva ne zaznava nikakršnega napredka na sistemski ravni in obenem pričakuje dejavnejše vključevanje države. Hkrati je opozorila na kršitve pravic iz aarhuške konvencije, pravic o dostopu do informacij in udeležbe javnosti pri odločanju o okoljskih zadevah ter še na nekatera vprašanja pri uveljavljanju pravice do zdravega okolja.
Na področju zdravstvenega varstva je opozorila, da se zdravstvena reforma iz leta v leto oddaljuje, nestabilno vodstvo ministrstva za zdravje pa se občutno pozna pri skrbi države za učinkovit, kakovosten in dostopen sistem zdravstva. Pravice invalidov je treba po njenih besedah v celoti uresničevati, poudarila je tudi, da je treba več narediti za otroke s posebnimi potrebami.
Varuhinja hkrati pričakuje, da bo država storila kar največ, da vsem izbrisanim olajša ureditev njihovih pravic in izplača ustrezne odškodnine ter da se bodo njeni najodgovornejši predstavniki zmogli opravičiti za nezakonito, neustavno in povsem nesprejemljivo dejanje izbrisa.
Spomenik žrtvam
Državo je opozorila tudi na spoštovanje človekovega dostojanstva žrtev (in njihovih svojcev) povojnih zunajsodnih procesov in na obveznost države, da odkrije znane lokacije množičnih grobišč v Sloveniji. Treba je zagotoviti simbolni pokop posmrtnih ostankov žrtev in jim postaviti primeren spomenik, svojcem pa omogočiti dostojno slovo, je prepričana.
Številke varuha ob tem kažejo, da čedalje več ljudi kliče na njihovo brezplačno telefonsko številko (leta 2012: 8.701, 2013: 10.875 klicev), več je obiskov na sedežu institucije in več pogovorov z ljudmi po vsej Sloveniji. Zaposleni na uradu so lani 13-krat odšli na teren in tam opravili 291 pogovorov, varuhinja pa je na osebni pogovor sprejela približno 150 ljudi.

Varuhinja izdala najobsežnejše poročilo
Varuhinja je predstavila poročilo za leto 2013