V torek se bo DZ seznanil z odstopom predsednika vlade Mira Cerarja. Rednih sej naj ne bi bilo več, poslanci pa se bodo predvidoma srečevali na izrednih sejah. Dve ključni vsebinski vprašanji sta še pred njimi, in sicer arbitraža ter zaščita NLB-ja pred tožbami hrvaških sodišč.

Vse, kar bo nujno, bomo reševali na izrednih sejah, napoveduje predsednik parlamenta Milan Brglez. Najprej bo na vrsti arbitraža. Slovenija bo najverjetneje vložila tožbo proti Hrvaški.

"Vse, kar bi bilo treba še v tem mandatu videti, je v bistvu tožba, ki jo pričakujemo, ker najverjetneje evropska komisija ne bo reagirala tako, kot si želimo, ali pa sploh ne bo reagirala," je dejal predsednik DZ-ja.

Bolj zapleteno je vprašanje, povezano z zaščito NLB-ja. Razpravo o finančnih posledicah sodb hrvaških sodišč glede prenesenih vlog bo nadaljevala komisija za nadzor javnih financ. Mogoči rešitvi sta dve. SDS in NSi sta vložila ustavni zakon, svojo rešitev pripravlja tudi vlada, a ministrica Mateja Vraničar Erman podrobnosti še ne razkriva.

"Na vsak način moramo izhajati iz stališč, ki jih je Slovenija oz. vlada zastopala že doslej. Poplačevanje tovrstnih sodb je neskladno s slovenskim pravnim redom in sklenjenimi mednarodnimi pogodbami. Gre za vprašanje nasledstva in ga je kot takšnega treba reševati," poudarja finančna ministrica.

Predsednik parlamenta Brglez opozarja, da ustavnega zakona, kot je predlagan, ne morejo sprejeti, dokler ne dobijo mnenja evropske centralne banke. Vendar bi šlo pa z ustreznimi prilagoditvami: "O tem je potrebna še vsebinska presoja in ugotavljanje, ali je soglasje dovolj veliko. Načeloma je takšen postopek, če bi se uskladili, kaj je vsebina in na kakšen način rešujemo, rešljiv z dvema izrednima sejama."

Ob tem se mudi, saj naj bi neuradno NLB-ju grozil že nov rubež v vrednosti 25 milijonov evrov. Za sprejem ustavnega zakona je sicer nujna dvotretjinska večina.