Med ključnimi cilji novega zakona o športu, za katerega je izmed 75 navzočih glasovalo 40 poslank in poslancev, proti pa jih je bilo 14, je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič pred glasovanjem prejšnji teden navedla povečanje dostopnosti državljanov do gibalnih dejavnosti in nujno potrebne posodobitve zakonske ureditve v skladu z novimi razmerami v športu doma in po svetu. Pojasnila je, da je zakon plod dolgega dela in je večinoma usklajen s civilno športno sfero, soglasno ga je podprl strokovni svet za šport, dobil je tudi pozitivno mnenje Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS).

Določbe zakona, ki določajo, kaj je delavno razmerje in kako je to področje urejeno, ker je športno področje dela specifično, pa so v zadnjih tednih naletele na največjo kritiko sindikata športnikov in opozicije predvsem SDS-a in ZL-ja. Nekateri členi naj bi bili po njihovem mnenju v nasprotju s siceršnjo ureditvijo tega področja, vendar njihova dopolnila niso bila sprejeta.

Miha Kordiš iz ZL-ja je pred današnjim glasovanjem tako napovedal ostro nasprotovanje njegove poslanske skupine in poudaril, da zakon "omogoča nadaljnje izkoriščanje športnikov in strokovnih delavcev v športu" in da "celo dovoljuje veriženje pogodb za dobo desetih let namesto dveh, kot je sicer uzakonjeno".

Predsednik sindikata športnikov Dejan Stefanović pa je državnemu svetu že poslal zahtevo za odložilni veto, kot ukrep proti zakonu pa napoveduje ustavno presojo in tudi zbiranje podpisov za začetek referendumskega postopka. Dodal je, da bodo o tem obvestili tudi Evropsko komisijo in Mednarodno organizacijo dela.

Urejeno zaposlovanje športnikov
Zaposlovanje športnikov bo po novih določilih zakona urejeno za celoten javni sektor, tudi za lokalne skupnosti in tudi za športnike invalide. Doslej je bilo nekaj prek 110 športnikov in trenerjev zaposlenih le na ministrstvih za notranje zadeve (policija), obrambo (vojska) in za finance (carina).

Športne organizacije bodo lahko po navedbah pristojnega ministrstva sredstva tako na lokalni kot na državni ravni dobile neposredno po sprejetjih proračunov. Doslej se je namreč mnogokrat primerilo, da je država sredstva razdelila šele pol leta po začetku koledarskega leta ali še pozneje in so morale zveze in društva za to obdobje najemati tudi posojila.

Igralci bodo kadili zeliščne cigarete
Poslanci so z 52 glasovi za in 18 proti podprli predlog dopolnitve zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki ga je v parlamentarni postopek vložila skupina poslancev s Sašo Tabakovićem iz SMC-ja na čelu. Po dopolnitvi bo ponovno mogoče kajenje zeliščnih cigaret na gledaliških odrih.
Študentje biopsihologije bodo lahko opravljali strokovne izpite
DZ je na seji podprl tudi spremembo zakona o socialnem varstvu, ki jo je vložil nepovezani poslanec Andrej Čuš zato, da se diplomantom biopsihologije omogoči opravljanje strokovnih izpitov in s tem lažji vstop na trg dela. Z zakonsko spremembo se je strinjala tudi vlada.

Podprli predlog zdravstvene novele
Poslanci so z 42 glasovi za in s 23 glasovi proti v prvem branju podprli predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti. V razpravi so bile poslanske skupine, tudi koalicije kritične do predlaganih rešitev, ki med drugim urejajo področje koncesij in opredeljujejo konkurenčno prepoved v zdravstvu.

Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti spada v sveženj zdravstvene reforme, o noveli pa so se v koaliciji dolgo usklajevali in nazadnje se jim je uspelo dogovoriti. Novela ureja področje koncesij, opredeljuje konkurenčno prepoved v zdravstvu, podrobno ureja področje nadzorov pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti in področje oglaševanje zdravstvenih storitev, med drugim prepoveduje zavajajoče oglaševanje.

Miha Kordiš iz ZL-ja je v obrazložitvi glasu poudaril, da je predlog novele najslabši možen način za reševanje problematike koncesij – namesto da bi jih odvzeli, novela prinaša dosmrtne koncesije. Določbe novele bi bilo po njegovem mnenju treba popraviti z dopolnili.

Nada Brinovšek iz SDS-a je poudarila, da novele ne podpirajo, saj bi bila zanjo potrebna javna razprava. Javni zavodi bi se po njenih besedah morali preoblikovati v javne gospodarske službe, medtem ko bodo s to novelo še naprej delali z izgubo. Poleg tega se bodo daljšale čakalne vrste, slabša bo dostopnost zdravstva na podeželju, mladi zdravniki pa bodo odhajali iz države.

Branko Zorman iz SMC-ja je poudaril, da bodo predlog novele podprli, saj ureja področje, ki zdaj ni dovolj urejeno, to je podeljevanje koncesij na transparenten način. Ta zakon, kot je dodal, tudi ščiti javno dostopno zdravstvo.

Po besedah Jerneja Vrtovca iz NSi-ja sta v tem predlogu dva elementa, ki sta v nasprotju s tem, kar v Sloveniji potrebujemo. Predlog po njegovem mnenju odklanja konkurenčnost in je uperjen proti mladim zdravnikom, s tem ko omejuje delo zdravnikov, ki so zaposleni v javnem zdravstvu, pri zasebniku na osem ur tedensko. Koncesije so del javne mreže, vendar se njihove ureditve novela loteva na napačen način, zato so v stranki glasovali proti.

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je ob predstavitvi novele zakona v DZ-ju prejšnji teden izrazila prepričanje, da bodo predlagane spremembe za bolnike pomenile večjo kakovost in varnost zdravstvenih storitev ter da bo naš zdravstveni sistem bolje urejen. Dejala je tudi, da se s predlogom novele ohranja solidarno javno zdravstvo.

ZL neuspešna z novelo zakona o romski skupnosti
DZ je med drugim z 71 glasovi za in petimi proti sprejel sklep, da novela zakona o romski skupnosti, ki so jo vložili poslanci ZL-ja, ni primerna za nadaljnjo obravnavo. Ključne rešitve novele so bile povezane z zagotavljanjem načela prepovedi diskriminacije in pravice do primernega bivališča.

Zavrnjen predlog o dvojnem statusu upokojencev
DZ je v prvi obravnavi znova zavrnil novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero bi želel NSi upokojencem omogočiti, da prejemajo polno pokojnino in sočasno opravljajo dejavnost. Zakonodajni postopek je tako po prvi obravnavi končan.

Zavrnili tudi priporočila v zvezi z zdravstvom
Poslanci so tudi sprejeli sklep, da priporočila v zvezi s problematiko zdravstva, ki so jih predlagali v SDS-u, niso primerna za nadaljnjo obravnavo. V poslanski razpravi, ki je bila v četrtek, so se koalicijski poslanci izrekli proti priporočilom, v opoziciji pa so stanje zdravstva ocenili kot kritično.

Jelka Godec iz SDS-a je v razpravi poudarila, da si državljani ne zaslužijo zdravstvenega sistema, ki omogoča oz. dovoljuje vedno večje razraščanje korupcije, medtem ko ministrstvo za zdravje ne izvede nobenih konkretnih ukrepov za njeno zajezitev.

Proti priporočilom SDS-a so se izrekli v koaliciji, pri tem pa izpostavili stališče zakonodajno-pravne službe (ZPS). ZPS je namreč ocenil, da priporočila niso skladna z ustavo in poslovnikom DZ-ja v zvezi z delitvijo oblasti, saj vsebinsko predlagajo ugotavljanje odgovornosti ministrice za zdravje, čemur pa je namenjen institut interpelacije.