Vaša ocena: 
Ocena 3,9 od 14 glasov
Ocenite to novico!
| Dobri nameni vodijo v pekel. | ||
| Branko Grims (SDS) o dobrih namenih vlade | ||
| Malo delo je dopolnitev k tistemu, kar študent ali delavec na zavodu že ima. | ||
| Majda Potrata (SD) | ||
V državnem zboru se je končala obravnava dopolnjenega predloga zakona o malem delu. Poslanci so sprejeli amandma, ki zvišuje kvoto ur malega dela za velika podjetja.
Poslanci so zavrnili predlog amandmaja SLS-a k zakonu o malem delu, ki zvišuje število opravljenih ur malega dela v koledarskem mesecu za vsa podjetja glede na število zaposlenih. Na drugi strani so sprejeli amandma koalicijskih strank. Ta odpravlja omejitev, ki omogoča delodajalcem, ki zaposlujejo več kot 1.250 delavcev, odobritev višje kvote ur malega dela samo za tri mesece v posameznem koledarskem letu.
Sprejet je bil tudi amandma koalicije, ki določa sestavo komisije za pripravo javnega razpisa za delitev koncesijskih sredstev malega dela. Amandma med drugim določa, da Študentska organizacija Slovenije ni vključena v omenjeno komisijo.
Svetlik: Vključitev brezposelnih v malo delo njim v korist
Minister za delo Ivan Svetlik je v razpravi uvodoma povedal, da želijo s predlogom zakona o malem delu povečati prožnost trga dela. Po njegovih besedah že zdaj vse več ljudi opravlja delo, ki je občasno.
Minister je zatrdil, da so pri pripravi tega zakona gradili tudi na izkušnjah iz tujine. Kot je povedal, je problematično predvsem vključevanje brezposelnih v ta zakon, vendar je to "korist za njih, saj povečuje možnost, da pridejo do redne zaposlitve".
Dodal je še, da so študije potrdile, da je študentsko delo močna konkurenca na trgu dela in da povečuje stopnjo brezposelnosti predvsem med nekvalificiranimi delavci in mladimi.
Kres: Zakonu ne nasprotujem
Gvido Kres (SLS) je pojasnil, da zakonu ne nasprotujejo, saj verjamejo, da je to pot v prožnejšo politiko zaposlovanja, za katero upajo, da bo povečala konkurenčnost slovenskega gospodarstva. "Nisem za to, da je malo delo manj obdavčeno. Tudi pri delu za krajši čas so namreč dajatve enake kot pri zaposlitvi za polni delovni čas. Zakon o malem delu bo prispeval k temu, da bo siva ekonomija zmanjšana, popolnoma je ne bomo zajezili," meni Kres.
"Poskušali smo prilagoditi zahteve trgovinske zbornice in jih preliti v politično in zakonsko sprejemljivo obliko," je o predlaganem dopolnilu k četrtemu členu povedal Kresov strankarski kolega Jakob Presečnik. Predlog predlaganega dopolnila ureja omejitve za opravljanje malega dela v različnih tipih podjetij. Po mnenju predlagatelja dopolnila bi morala različna podjetja imeti različno število ur, namenjenih malem delu, da se ne bi dogajale zlorabe in da malo delo ne bi nadomestilo rednih zaposlitev.
Magajna (SD) in Pojbič (SDS) zakona ne bosta podprla
Bolj kritičen do zakona je Andrej Magajna (SD). "Ne bom ga mogel podpreti, predvsem zaradi 4. člena. Samo urna umejitev ni pravi pristop, omejiti bi ga morali tudi davčno in območno, s tem, da bi se izvajalo samo tam, kjer je mogoč nadzor. Bojim se, da bo malo delo postalo velika zloraba," opozarja.
Tudi Marjan Pojbič iz poslanske skupine SDS-a je prepričan, da je zakon zelo škodljiv, saj bodo, če bo zakon sprejet, brezposelni večni ujetniki malega dela. "V Avstriji in Nemčiji se že čutijo posledice podobnega zakona, ki ga imata ti državi," je povedal Pojbič in dodal, da takšen zakon, ki ni plod konsenza med vlado in socialnimi partnerji, ne bi smel prestati glasovanja v državnem zboru.
"Zakon korak naprej"
Ravno nasprotno je Matevž Frangež (SD) prepričan, da v celovitem urejanju trga dela, ki ga zakon o malem delu predstavlja le deloma, "sam koncept tega zakona predstavlja velik korak naprej, ki nas utegne pripeljati do čistejše situacije".
Dodal je, da zakon odpira nekatere nevarnosti, na katere so opozorili socialni partnerji. Čeprav se strinja z ministrom Svetlikom, pravi, da se ne more znebiti vtisa, da bomo učinke zakona ocenjevali šele po njegovi uvedbi.
Žnidaršič ne vidi razloga za hitro sprejemanje zakona
Nepovezani poslanec Franc Žnidaršič ne vidi razloga za hitro sprejemanje tako občutljivega zakona in meni, da bi ga morali dodelati ter narediti sprejemljivega za socialne partnerje in tiste, ki jim je namenjen. "Človek, ki ima štirideset let delovne dobe, ne bi smel opravljati študentskega dela," je prepričan.
Rožej: Zakon temelji na konservativni domeni
Zaresov poslanec Vito Rožej trdi, da so še posebej hude druge posledice zakona o malem delu, ki urejajo druga razmerja in nimajo nič s trgom dela. Prepričan je, da bi se trenutno stanje dalo spremeniti tudi z drugimi ukrepi, ne le z zakonom. Ta po njegovih besedah temelji na domeni 8 ur dela, 8 ur počitka, 8 ur prostega časa, "ki pa je v današnjih razmerah iluzorna in konservativna". "Zakon je za sodoben čas neprimeren," še dodaja.
"32. člen tega zakona je sramoten," še meni Rožej, ki obžaluje, da se je pod dopolnilo k temu členu podpisala tudi vodja njihove poslanske skupine Cveta Zalokar Oražem. Z izključitvijo ŠOS-a iz komisije, ki je pripravilo to dopolnilo, pa gre po Rožejevih besedah za prikrit lov na čarovnice zaradi dogodkov na študentskih demonstracijah. "Pri pripravi zakonov ne bi smelo vladati enoumje kot v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja," je sklenil.
Grims: Ključna dilema je omejitev malega dela
"Dilema, omejitev malega dela, je ključna za ta zakon, ker ureja učinkovitost zakona," pojasnjuje Branko Grims (SDS), ki je ministru Svetliku na njegove besede, da je imelo ministrstvo pri pripravi zakona o malem delu dobre namene, odgovoril, da "po stari modrosti dobri nameni vodijo v pekel". Grims še meni, da je socialni dialog, ki je bil pred parlamentom izveden "z drugimi sredstvi", odgovor na vladno ignoranco.
Zakon o urejanju trga dela uživa širšo podporo
Poslanci so obravnavali tudi zakon o urejanju trga dela, ki bo nadomestil zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in je del uveljavljanja koncepta prožne varnosti. Zakon, ki uživa širšo podporo kot o malem delu, med drugim zvišuje nadomestila za čas brezposelnosti, širi krog upravičencev do nadomestil in krepi vlogo dejavne politike zaposlovanja.
Malo delo je OBLIKA dela. Namenjena omenjenim skupinam (torej dijaki, študentje, brezposelni in upokojenci). Ne vem od kje vam bojazen, da bomo sedaj vsi mali delavci?
Malce logike: po določenem času te ne čaka zaposlitev za nedoločen čas, temveč..."malo delo"...kako? Po določenem času postaneš brezposelna oseba in takoj si kandidat za "tvoje omenjene skupine".
Torej, ti staviš na zaposlitev za "nedoločen čas" dobesedno? Kdo bi si mislil, da danes obstaja še kje takšna utopična miselnost. Nemogoče. S takšnimi izjavami se pumpa naivno ljudstvo..za hrbtom pa...
Jaz sem zmotno mislil, da so do malega dela upravičeni ljudje (?)
Saj je prav da se plačujejo dajatve. Zakaj bi pa nekateri ne placevali dajatev - a zato, da jih lahko drugi več? Po drugi strani bo pa to sedaj všteto v delovno dobo, kar študentsko delo ni bilo. Poznam primere, ko so nekateri nekaj let delali preko napotnic in bodo imeli hude probleme na starost.
Je ena oseba iz poslanskih klopi opozicije rekla: "Amandma sprejemam zakona pa ne."
Sprenevedanje na kubik oz strankokracija nima meja.
Kar se pa malega dela tiče, je pa velika napaka! Država želi samo pristaviti piskrček in s prispevki mal pokrpati pokojninsko blagajno. Zgodilo pa se bo sledeče: še več bo dela na črno, saj minimum ur pač povzroči, da se bo plačalo uradno samo toliko kolikor je dovoljeno, ostalo na roko. Pa ne mi rečt, da se bo to kontroliralo. Če inšpekcije sedaj niso bile sposobne kontrolirati kdo je študent in kdo ni, bi jih rada videla, kako bodo vsak dan na terenu in kontrolirali, koliko ur kdo dela. Brezposelnost bo pa še dosti večja, saj bodo lahko sedaj delodajalci tudi tistim, ki so jih morali zaposliti, ker niso bili več študentje, prekinili delovno razmerje in jih napotili na malo delo. Edino kar dobrega prinaša ta zakon je to, da javne službe verjetno ne bodo mogle več zaposlovati tako masovno (ker se bodo odgovorni le bali za delo) in glede na to, da je 50% študentskega dela v javnih službah, bo to dobro. Verjetno pa se bodo zbunili in bomo polsledično spet zaposlovali v javnem sektorju. Povem vam iz izkušenj, da bo ta zakon prava polomija za vse, predvsem pa za državo, ker se bo obrisala pod nosom o ne vem koliko dodatnega denarja, veliko več bo brezposelnih, predvsem pa bodo stavkali vsi: študenti, brezposelni in javni uslužbenci! Res nimajo pojma kaj delajo. ŠS in ŠOU pa bi tako lahko drugače oglobili.
Zato delodajalci tako rado jemljejo študente.
Ko bi vsi slovenci gledal na tak način,pa bi bila Slovenija dosti urejena.....tako je pa 3/4 drugače mislečih ljudi od tebe :)... žal
- Kdo je odgovoren, da je študentski servis profitna ustanova ?
- Kdo je bil dolžan kontrolirati študentski servis ?
- Kdo je sprejel predpise in uredbe ali celo zakone, da je študentski servis prišel v status podjetja ?
Ime, Priimek, pripadnost stranki prosim.
Ker ne poznam zakona, o njem ne moreme soditi, glede na prakso v naši Sloveniji je pa tako, da je zakon sigurno tako napisan, da ima luknje in, da bojazni, da ne bi prišli pod to definicijo še kateri drugi zaposleni upravičen.
Če bo zakon sprejet želim vedeti sledeče:
-Kdo je zakon napisal ?
-Kdo je bil minister ?
-Kdo ga je sprejel ?
Ime, Priimek, kateri stranki je pripadal.
Kot davkoplačevalec in volilec ter SLOVENEC imam pravico vedeti !
Če se bo zakon izkazal kot slab, potem bom natančno vedel katero stranko ne bom volil, katerega človeka ne bom volil in katero drugo stranko ne bom volil če ta človek slučajno zamenja ideološko prepričanje!
A veš da v zakone ne verjame niti politik. Ker če bi verjel v zakone bi ojačal inštitucije nadzora zakona.
Naprej mečejo, da bo sedaj malo delo 100% dražje. Poglejmo številke: Sedaj poberejo študentski servisi 10% in država 15%. Z zakonom o malem delu, bi država pobrala 34% in študentski servis nič. Matematika 3. razreda osnovne šole mi pravi, da to ni 100% povečanje stroškov. Raje dam državi več (konec koncev živim v tej državi in se nadejam da bom od tega nekaj imel), kot pa študentskim servisom, saj od njih, razen da mi natisnejo napotnico, nimam nič. Poleg tega bo denar šel v zdravstveno in pokojninsko blagajno (pa ne mi zdej, da itak ne bomo dočakali penzije, itd)
Smešno je, da se najbolj jezijo študentje FDV-ja in podobnih fakultet. Pa ravno njim gre ta zakon na roko... Sedaj nekatere firme dobesedno gor držijo študentje, s študentskim delom, saj delodajalec lahko zaposli neomejeno število študentov, kar je zanj seveda mnogo cenejše. Z zakonom o malem delu bo število malih delavcev omejeno, kar pomeni, da bo več prostih delavnih mest. In glede na to, kako se FDV-jevci jezijo, da ne dobijo redne zaposlitve, se jim bodo s tem zakonom možnosti izboljšale. In ne mečite naprej, da bomo sedaj vsi mali delavci, ker je to z zakonom onemogočeno - delodajalec mora imet določen procent (ne spomnim se točno koliko, lahko pa preberete zakon) redno zaposlenih.
Najbolj žalostno pa je to, so bili tisti, katerih slike so na vseh medijskih portalih, kako so uživali na spring break-u, prvi v vrsti na demonstracijah, češ da morajo delati, da se prebijejo skozi mesec. Jeb* ga, čas študija pač ni čas, da bi samo uživali, potovali, se šlepali s statusi in pri 28ih spacali neko diplomo. Treba je študirati in se truditi narediti svet boljši.
Za NLB banko pa vsi. Sej se ve od koga posojilo, katerega ne bo treba vrniti, potem ko politiki postavijo svoje "nadzornike" .
Da pa ne bo to offtopic. Malo delo je OBLIKA dela. Namenjena omenjenim skupinam (torej dijaki, študentje, brezposelni in upokojenci). Ne vem od kje vam bojazen, da bomo sedaj vsi mali delavci? Tu logika ne gre skupak. Kvečjemu bo tu obratno. Delodajalce bo sililo, da bodo redno zaposlili tiste, ki sedaj opravljajo t.i. študentsko delo (malo poglejte po kakšnem Šparu, Tušu itd. V firmah, gostilnah). Malo delo je namenjeno delu do 14ur na teden oz. 720 ur na leto. Torej za kratkotrajna mala opravila. Ko pa vidite študenta, da dela nonstop v gostilni pa ga naj gostinec zaposli za božjo voljo. Saj opravlja REDNO delo in torej mora imeti vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz rednega dela. Skratka. Malo delo je dobra dopolnitev ob vseh drugih oblikah rednega delovnega razmerja. Poleg tega pa omenjenim skupinam omogoča, da imajo stik z delom poleg njihovega primarnega statusa (torej študentje, da v prvi vrsti študirajo; upokojenci, da koristijo status upokojenca; brezposelni, da iščejo REDNO zaposlitev; itd.) Sicer pa je tu premalo prostora o tem razglabljat. Bomo pa videli v praksi, kako zadeva funkcionira. Malo delo kot tako poznajo v Nemčiji in Avstriji, vendar tam nimajo takih omejitev, kot mi. Tam se izkorišča to, da se enga delavca razbije v "tri male delavce". So pa Nemci, ravno zaradi teh omejitev (ure, urne postavke, omejitev zaslužka, status itd.) npr. zelo navdušeni nad našim predlogom malega dela.
Računi ne štimajo. Toliko kot se preplača Slovenec z povprečno plačo v povprečno doseženi starosti se ne preplača povprečni Slovenec.
Minister Svetlik nas poskuša prepričati, da je delo do 65 leta starosti nuja, saj drugače pokojninski sistem ne bo vzdržal. S svojim predlogom pa bo vsakemu, ki vplačuje v pokojninsko blagajno odtujil v povprečju skoraj 100.000 EUR.
Ob tako glasni napovedi pokojninske reforme in negodovanju ministra Svetlika, da je trenutno stanje nevzdržno, sem se poigral s statistiko in napovedmi ministra Svetlika:
1. Povprečna starost umrlih v Sloveniji je 74,1 leto (po podatkih statističnega urada iz leta 2008)
2. Upokojevali bi se pri 65 letih po približno 40 letih delovne dobe
3. Povprečna pokojnina (po podatkih SPIZ - dec. 2008) je znašala 602,90 €
4. Povprečna neto plača v RS (po podatkih SURS - dec. 2008) je znašala 938,66 €
5. Seštevek prispevkov zaposlenega in delodajalca (na 938,66€) za SPIZ znaša 342,50 €
Sedaj pa nam ostane le izračun po zdravi pameti, pri čemer se zanašam na statistične podatke in sledi:
V 40 letih (torej do 65 leta starosti) vplačamo 342x12x40 = 164.160 € za pokojnino.
Pokojnino potem v povprečju prejemamo 9,1 leto torej 602,90 x 12 x 9,1 = 65.836,68 €
Razlika med vplačanim in dobljenim ob upoštevanju statističnih podatkov pa je 98.323,32 €.
Vprašanje Svetliku in vsem, ki kimajo k pokojninski reformi torej glasi:
Kaj nameravate storiti z 98.323,32 €, ki jih vsak zaposlen v Sloveniji preplača v pokojninsko blagajno.
a) da bodo totalno vsi delavci postali "mali delavci" (študenti imajo tu kar prav),
b) da bo država po novem pobirala davke tudi tam, kjer jih dosedaj ni (ker klientelistični priseski na proračun rabijo več in več denarja...). G. Svetlik - minister za delo, družino in socialne zadeve - ko se je govorilo o izkoriščanju začasnih delavcev, ste pleteničili, da je to stvar "pogodbenih odnosov med delavcem in delodajalcem", zdaj bi nas pa radi vse spravili na suženjsko delo pod kapitalom, kjer nas bo kapital lahko z danes na jutri vrgel na cesto.
SRAM VAS BODI! Vi niste minister za delo in socialne zadeve - vi ste minister za kapital!