Poslanci so novelo zakona o prekrških sicer obravnavali v sredo, a o njej niso mogli glasovati zaradi zapleta z glasovalnimi napravami. Drugo obravnavo so tako z glasovanjem zaključili šele naslednji dan. Petkovo sejo so prekinili, saj mora po poslovniku državnega zbora do tretjega branja na isti seji preteči najmanj 24 ur, njeno nadaljevanje pa prestavili na ponedeljek. Foto: DZ/Barbara Žejavac
Poslanci so novelo zakona o prekrških sicer obravnavali v sredo, a o njej niso mogli glasovati zaradi zapleta z glasovalnimi napravami. Drugo obravnavo so tako z glasovanjem zaključili šele naslednji dan. Petkovo sejo so prekinili, saj mora po poslovniku državnega zbora do tretjega branja na isti seji preteči najmanj 24 ur, njeno nadaljevanje pa prestavili na ponedeljek. Foto: DZ/Barbara Žejavac

Na ministrstvu za pravosodje so opozorili, da bo ukrep nadomestnega zapora prišel v poštev, ko bodo odpovedali vsi drugi mehanizmi izterjave glob. Po noveli se namreč globa, ki ni plačana v roku, poravna na različne načine. Prvi način je izterjava, mogoče je tudi obročno odplačilo, delo v splošno korist in nadomestni zapor.

Nadomestni zapor bo po noveli zakona o prekrških mogoč takrat, ko bo posamična globa oz. seštevek dveh ali več glob, ki ne bodo nižje od 300 evrov, dosegel najmanj 1000 evrov. Za vsakih 100 evrov bo sodišče določilo en dan zapora, največ pa 90 dni.

Če bo posamezni storilec nabral deset ali več glob pod 300 evri, a v skupnem seštevku najmanj 1000 evrov, zneska pa ne bo mogoče izterjati, bo sodišče prav tako za vsakih 100 evrov glob določilo dan zapora, vendar najdlje za 30 dni.

Prekrškar bo imel možnost, da se izogne zaporu s predlogom za delo v splošno korist in bo k temu tudi resno pristopil.

Skeptična opozicija
V opozicijskih strankah ne verjamejo, da bo uvedba nadomestnega zapora zagotovila uspešno izterjavo glob, dvomijo pa tudi v sorazmernost takšnega ukrepa. Po mnenju NSi-ja in SDS-a bi bilo boljše, da bi vlada uredila procesno-pravna jamstva uklonilnega zapora.