Vlada je za nadzor prebežniškega toka v parlamentarni postopek poslala dopolnitve zakona o obrambi, ki so jih na izredni seji obravnavali poslanci državnega zbora.

DZ je po petih urah razprave s potrebno dvotretjinsko večino podprl dopolnitev zakona, ki vojski pri širšem varovanju državne meje daje dodatna pooblastila. Vojaki bodo lahko opozarjali in usmerjali osebe, jim začasno omejili gibanje in sodelovali pri obvladovanju skupin in množic.

Vojska bo dodatna pooblastila izvajala pod pogoji, ki so predpisani za policiste, čas teh pooblastil pa bo časovno omejen, in sicer za obdobje, kot je to nujno, in ne dlje kot tri mesece z možnostjo podaljšanja.

Premier Miro Cerar je odločitev o tem, kdaj bo dopolnitev zakona o obrambi uveljavljena, prepustil DZ-ju, ki je kot zakonodajalec tu avtonomen.

Sprva so sicer računali na takojšnjo uveljavitev in podelitev dodatnih pooblastil vojski, a uveljavitev zakona po običajnih postopkih terja vsaj teden dni. Po uveljavitvi bo vlada ta pooblastila predlagala, če bo to potrebno, je zvečer nakazal Cerar in dejal, da obstajajo različne interpretacije o tem, kdaj lahko zakonske spremembe stopijo v veljavo.

Cerar je že po jutranjem sestanku s predsedniki parlamentarnih strank povedal, da ima predlog novega zakona o obrambi zadostno podporo.

Ministrica za obrambo Andreja Katič je spomnila, da je za notranjo varnost in varovanje državne meje pristojna policija, da pa je bilo obrambno ministrstvo pri spoprijemanju s t. i. migrantskim valom že od začetka vključeno kot podpora policiji, denimo s pripravo kontingenčnega načrta in humanitarno pomočjo prek Uprave RS za zaščito in reševanje.

Kot je poudarila obrambna ministrica, bi v skladu z zakonsko določbo vojska pooblastila izvajala pod pogoji, ki so predpisani za policiste, in skladno z načrtom, ki ga pripravi policija skupaj z generalštabom SV in pravili delovanja, ki jih je sprejela vlada.

Predlog je usklajen z notranjim in pravosodnim ministrstvom ter službo vlade za lokalno samoupravo, je dejala Katičeva.

Manjši protest pred DZ-jem
Izredno sejo so spremljali tudi protesti pred vhodom v parlamentarno stavbo. Okoli 30 posameznikov je glasno izražalo nasprotovanje spreminjanju zakona, prisotnih je bilo več policijskih vozil. Protestniki so z vzklikanjem izražali predvsem nasprotovanje mejam. Svoja stališča so zapisali tudi na transparente, na enem od njih je zapisano Meje zastirajo poglede.

Odprta vprašanja
Po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ-ja je sicer ostalo nekaj vprašanj odprtih. Kot so zapisali v mnenju, se med drugim postavlja vprašanje, ali bo - glede na predlog dopolnil zakona - vojska lahko uporabljala tudi prisilna sredstva. Prav tako je treba po mnenju službe pojasniti obseg območja, kjer bo vojska izvajala pooblastila.

Po navedbah zakonodajno-pravne službe se tretji odstavek predlaganega člena razume tako, kot da bo vojska šele po opravljenih pooblastilih obvestila policijo, zato se zakonodajno-pravna služba sprašuje, ali bo vojska pooblastila izvajala samostojno, in ne v sodelovanju s policijo. Prav tako je treba pojasniti, ali bo rok veljavnosti ukrepov določil DZ samostojno ali pa ga bo predlagala vlada.

Samo ZL proti
Zaradi tega se je zapletlo tudi na odboru DZ-ja za obrambo, ki je razpravljal več kot pet ur in pripravil dopolnitve zakona o obrambi. Potrdili so tudi dopolnilo, da bo DZ o teh pooblastilih odločal z dvotretjinsko večino prisotnih poslancev. Vladni predlog je sicer sprva določal, da lahko DZ o novih pooblastilih vojske odloča z absolutno večino, vendar je odbor podprl strožjo določbo in bo moral predlog za dodatna pooblastila vojski v DZ-ju prejeti dvotretjinsko večino.

Opozicijskemu SDS-u ni uspelo s svojimi dopolnili. Med drugim so v stranki predlagali, da ima vojska pooblastilo, da izvaja tudi naloge sodelovanja pri varovanju premoženja. SDS in NSi bosta spremembe vseeno podprla.

Združena levica je edina stranka v parlamentu, ki spremembam nasprotuje. Vodja poslanske skupine ZL-ja Luka Mesec je vlado posvaril tudi pred zahtevo za ustavno presojo zakona.

Člani in članice odbora so se spraševali, kakšna policijska pooblastila bo pravzaprav vojska lahko dobila. Po opozorilih nekaterih poslancev se namreč v zakonskem predlogu za vojake predvidevajo pooblastila, ki jih policija sploh nima - denimo o napotovanju in začasnem omejevanju gibanja oseb. Prav tako so se nekateri spraševali, na katerih območjih bodo vojaki lahko delovali in ali bodo lahko nosili orožje.

Načelnik generalštaba Slovenske vojske Andrej Osterman je pojasnil, da lahko vojaki v skladu s pravili nosijo uniformo in orožje, dodatne naloge pa bo v tem primeru odrejala policija. Način uporabe prisilnih sredstev, o katerem so poslanci prav tako spraševali, bo po Ostermanovih besedah morala opredeliti vlada. Glede vrste pooblastil pa je pojasnil, da Slovenska vojska ne želi nobenih dodatnih pooblastil in jih tudi ni predlagala.

Ministrica za obrambo pa je pojasnila, da v zakonskem predlogu niso prepisana policijska pooblastila in da je predlog kompromis, ki je bil sprejet na vladi. Po njenih besedah bo treba spremeniti načrt policije in pravila o delovanju SV-ja, da bo nedvoumno jasno, kakšna je pristojnost pripadnikov vojske, ko bodo delovali v pomoč policiji.

Predsedniki parlamentarnih strank spremembam naklonjeni
Predsednik SD-ja Dejan Židan je ob prihodu na srečanje s premierjem povedal, da je sodelovanje vojske nujno, ko je treba nadzirati mejo in usmerjati prebežniški tok. Slovenija se mora, glede na to, da imamo na eni strani državo, ki krši vse dogovore, odzvati z vsemi sredstvi, ki jih ima na voljo, je dodal. A miri, da je Slovenija še zelo daleč od izrednih razmer.

Po sestanku je glede ukrepov pojasnil, da ima država pripravljenih več scenarijev, ki se bodo prilagajali razmeram.

Zelo kritičen do hrvaških odločitev je bil že pred sestankom tudi zunanji minister Karl Erjavec, ki na meji ni izključil niti varovalne ograje, saj so pri ukrepih odprte vse možnosti. Tudi ministrstvo za notranje zadeve po poročanju Reutersa ne izključuje postavitve varovalnih ograj na mejah.

V SDS-u in NSi-ju so napovedali podporo spremembam zakona, SDS pa bo predlagal še nekaj dopolnil v zvezi z zavarovanjem premoženja. Vodja poslancev SDS-a Jože Tanko je bil do ravnanja vlade sicer kritičen, "saj že mesece spremljamo težave, povezane z begunci, na vseh mejah, zdaj pa so te težave prišle k nam in nas dobile popolnoma nepripravljene", vendar bodo vladi vseeno pomagali. Jernej Vrtovec iz NSi-ja je dejal, da je položaj prekoračil vse meje, zato je nujno, da vojska dobi dodatna pooblastila. Po sestanku je dodal, da mora vlada razmisliti o zaprosilu za pomoč in o možnosti postavitve ograje.

Tudi po sestanku ni jasno, kako se bo odločil ZL. Vodja poslanske skupine ZL-ja Luka Mesec je izpostavil načelen zadržek, saj vojska in policija "nista ločeni kar tako brez zveze, ampak z razlogom".

Prihod prebežnikov presegel obvladljive zmožnosti
Na seji vlade, ki se je začela v ponedeljek ob 21. uri in končala šest ur in pol pozneje, je vlada sporočila, da je prihod prebežnikov v zadnjih dneh presegel vse obvladljive zmožnosti, na katere se je pripravljala Slovenija.

"Pritisk migrantov, ki prihajajo iz Republike Hrvaške, se še povečuje, saj Hrvaška ne napoveduje prehodov migrantov v Slovenijo in jih nenadzorovano, celo namerno razpršeno pošilja na državno mejo. Zaradi ravnanja sosednjih držav je samo včeraj v Sloveniji ostalo okoli 6.000 ljudi, med njimi največ žensk in otrok," je zapisala vlada.

Dopolnitve zakona o obrambi
Kot so presodili člani vlade, Slovenija ne sme dopustiti, da bi se prebežniki nenadzorovano zadrževali na njenem ozemlju, zato je vlada potrdila predlog dopolnitev zakona o obrambi, ki zagotavlja, da se pod natančno določenimi pogoji, na podlagi odločitve državnega zbora, Slovenski vojski opredelijo nekatere dodatne naloge. Tako bo lahko vojska pomagala policiji pri nadzorovanju in varovanju državnih meja ter vzdrževanju reda.

Po besedah zunanjega ministra Karla Erjavca vlada stopnjuje ukrepe glede na nastali položaj. Vlada DZ-ju predlaga, naj z novelo zakona o obrambi okrepijo pooblastila Slovenske vojske pri varovanju državne meje oziroma bi ji s tem dali pristojnost opravljanja nalog, ki jih nujno potrebujemo, če želimo zagotoviti varnost za državljane, je povedal Erjavec.

Slovenija je najmanjša država na balkanski poti
Vlada je poudarila še, da je Slovenija najmanjša država na balkanski begunski poti in da ima primerno omejene zmožnosti, tako glede učinkovitosti nadzora državne meje kot tudi glede oskrbe migrantov. "Slovenija tudi zato zdaj javno poziva države članice in evropske ustanove, naj se aktivno vključijo v prevzemanje tega nesorazmernega bremena za našo državo. Z vidika Slovenije je na preizkušnji evropska solidarnost. Iluzorno je pričakovati, da bo dvomilijonska država ustavila, uredila in rešila tisto, česar mnogo večjim državam članicam ni uspelo," so zapisali v sporočilu po seji vlade.

Ob tem so sporočili še, da bo Slovenija še vedno storila vse, kar je v njeni moči, za učinkovito obvladovanje begunskega toka ter nemoteno delovanje države in življenje ljudi.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: V Slovenijo v torek vstopilo od osem do devet tisoč prebežnikov